Čebelarji bijejo plat zvona in se bojijo nove nevarnosti, ki preti domačim čebelam. Kot da ne bi bilo pretekla leta dovolj čebeljih smrti zaradi škropljenja kmetov s fitofarmacevtskimi sredstvi, se je na obzorju pojavila nova nevarnost – mali panjski hrošč, ki uničuje satovje in s svojimi izločki povzroča kvarjenje medu.

Mali škodljivec, ki je endemičen na jugu Afrike, prisoten pa je tudi že v Združenih državah Amerike, Kanadi in v Egiptu, se je lani pojavil tudi v Evropi. Jeseni so prve primerke malega panjskega hrošča  opazili v sosednji Italiji in takoj alarmirali javnost.

Pojav malega panjskega hrošča znotraj Evropske unije je že sprožil obsežne ukrepe za zaščito čebel, ne le v tujini, temveč tudi pri nas. Veterinarska fakulteta tako že izobražuje čebelarje o škodljivem hrošču širom države. Pravilnika ukrepov za primer, da bi se hrošč razmahnil po Sloveniji, pa še nimamo. Eden izmed ukrepov za preprečitev razširitve škodljivca v sosednji Italiji je tudi prepoved pošiljanja pošiljk, ki vsebujejo čebele, čmrlje, nepredelane čebelarske izdelke, opreme za čebelarjenje in medu iz satja v prehrambene namene. V primerih pojava hrošča, pa so ukrepi bolj konkretni: uničevanje panjev, kontrola premikov znotraj države, monitoring in dezinfekcija.

Slovenski čebelarji se upravičeno bojijo, da bo mali panjski hrošč prišel tudi do naših panjev, saj se je pojavil ravno pri naši zahodni sosedi. Že oktobra lani je zato Čebelarska zveza Slovenije  sklicala krizni sestanek vseh pristojnih in odgovornih oseb, da bi pripravili pravilnik o ukrepih za zaščito čebel in za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje malega panjskega hrošča. Kljub kriznemu sestanku pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ni reagiralo. Zato so čebelarji ministru Dejanu Židanu poslali dopis v katerem ga opozarjajo, da je nesprejemljivo, da pri nas še vedno nimamo pravilnika, ki bi določil protokole o sumu na infestacijo z malim panjskim hroščem in postopke po potrditvi bolezni v čebelnjaku. Čebelarji od ministra med drugim pričakujejo tudi, da bo določil odškodnine v primeru, da bo kateri izmed njih moral sežgati čebele in čebelarsko opremo.

Mali panjski hrošč je huda nadloga, saj uničuje čebelje družine, zato morajo čebelarji v skladu z evropsko zakonodajo pristojnim službam takoj prijaviti vsak najmanjši sum pojave hrošča. Še posebej zato, ker do sedaj ni bil prisoten na evropskih tleh. Škodljivec se hrani s čebeljo zalego, medom in cvetnim prahom. Znan je po tem, da uničuje satje in s svojimi izločki povzroča kvarjenje medu. Ker se zelo hitro razmnožuje, lahko zelo hitro povzroči propad celotne čebelje družine. Zaradi napada malega panjskega hrošča pa se lahko zgodi tudi, da čebelja družina sama zapusti panj, da bi se rešila. V panju največ škode povzroči centimeter velika kremno bela ličinka panjskega hrošča. Ker je malo količino ličink v panju zelo težko dovolj hitro odkriti, obstajajo nekateri ukrepi za preventivo. Na dno panjev lahko namestimo pasti sestavljene iz štiri milimetre valovite plastike. Čebelarji pa lahko tudi fizično preiščejo panje in skušajo odkriti hrošče. V primeru, da jih odkrijejo, morajo nemudoma o tem obvestiti pristojno veterinarsko službo, jajčeca, ličinke ali odrasle hrošče pa poslati v Nacionalni referenčni laboratorij za čebele na potrditev. Hrošče se pošilja v laboratorij v zaprti embalaži. Pred tem pa jih je treba usmrtiti v 70 odstotnem etanolu ali pa jih zamrzniti.