Borderski ovčar je ovčarski pes v pravem pomenu besede, to pomeni, da je nastal za pašnjo ovc in je najbrž najbližje svojim koreninam od vseh pasem psov, saj večina borderjev še vedno kaže odlične naravne nagone za pašnjo in veliko jih tudi še vedno pase.
Silvia Trkman ima doma tri mejne ovčarke, in sicer osemletno Bu iz Nemčije, dve leti mlajšo Bi iz Italije in sedemmesečno To, ki jo je dobila iz Nizozemske. Družbo jim delata še dve pirenejski ovčarki, med njimi pa vlada prava prijateljska vez. »Border je bila najbolj logična izbira za agiliti na ravni, na kateri tekmujem, saj jih odlikujejo hitrost in odlični pospeški ter neizmerna želja po teku in igri,« pojasni večkratna državna in celo dvakratna svetovna prvakinja v agilitiju.

Tudi dež in sonce jih ne ustavita

Borderski ovčar je srednje velik pes, kratke do srednje dolge dlake. Njihov videz, barva, dolžina dlake in velikost se zelo razlikujejo – vsem pa je skupno želja po delu, igri, gibanju. To je njihova glavna značilnost. Njeni kužki in na splošno vsi predstavniki te pasme so precej netežavni, nedominantni in radi sodelujejo s človekom. Ker so to delavni psi, ne zahtevajo nobene posebne nege, saj pastirji za kaj takega nimajo časa. »Svoje krtačim le med menjavo dlake, da malo zmanjšam količino dlake po stanovanju in jih oprham, če so blatni, in sicer iz istih praktičnih razlogov – za psa pa nega ni potrebna.« Drugače pa je s sprehodi, gibanjem, igro, ki jih ti kužki nujno potrebujejo. Pravzaprav živijo za to, da so ves čas zaposleni in zgolj sprehodi niti niso dovolj, da bi pokurili vso energijo. Potrebujejo interakcijo, šolanje, miselno zaposlitev in šport. »Vsak dan, tudi če zunaj dežuje,« se nasmeji sogovornica.

Zdi se, da je imeti border collija zelo zahtevno, a Silvia zatrdi drugače. »Border je precej preprost pes – vse, kar potrebuje, je zaposlitev. Primeren je za vsakogar, ki mu to lahko ponudi, ki bo z njim pasel, delal agiliti, vadil poslušnost, frizbi ali ga učil trikov. Ni pa primeren za ljudi, ki za to nimajo dovolj časa, saj si bo našel svojo zaposlitev, ki lastnikom najverjetneje ne bo všeč. Nezaposleni borderji imajo veliko nevrotičnih težav, obsesivnih motenj, »pasejo« avtomobile, mačke, otroke in podobno,« iskreno pove. Če se boste z njim ukvarjali redno in dosledno, bo najbolj vesel in srečen. Pri aktivnostih ga ne ustavijo niti slabe vremenske razmere, kar je lahko precej nevarno poleti, saj so v neizmerni želji po gibanju sposobni tekati za žogico vse do vročinskega udara, tako da je pri tem potrebna previdnost še bolj kot pri kateri drugi pasmi.

Delali bi in se igrali

Ker imajo ti psi neizmerno željo po delu in sodelovanju s človekom, jih je zelo preprosto šolati, če tem potrebam zadovoljimo. Obožujejo družbo in ljudi običajno dobro sprejemajo, a vedno v upanju, da imajo morda kje skrito kakšno žogo. Bolj od ljubezni do lastnika ga odlikuje ljubezen do igre, saj bo border delal za kogar koli, če mu bo ta pripravljen metati žogo ali frizbi. Čeprav jih strokovnjaki uvrščajo v najvišji vrh lestvice najpametnejših psov na svetu, Silvia pojasni, da ti pasji testi inteligence ne kažejo resnične inteligence, ampak predvsem to, kako lahko ali težko je psa motivirati. »V tem borderji zagotovo blestijo! So daleč najboljši za pašnjo ovc, med najboljšimi za agiliti, frizbi, fly-ball (zaradi svoje želje po igri in hitrosti) in odlični za rally obedience, obedience in freesytle obedience (zaradi želje po sodelovanju). Niso pa primerni za obrambo. Imajo sicer plenski nagon, vendar niso borbeni in so premehki za ta šport.« Poudari še, da je edini primeren način šolanja z nagrado. »Vendar za borderja osnove niso dovolj – border potrebuje nenehno zaposlitev in izzive, kajti – kot sem že omenila – zdolgočasen border je problematičen border!«