Čebelarji zaradi rojenja čebel prosijo za pomoč

7. 5. 2015 | Besedilo: Ba. P./STA

čebele, roji, opraševanje, Čebelarska zveza Slovenije

Prihaja čas rojenja čebel, naravnega razmnoževanja čebeljih družin. Veliko rojev čebelarjem uide, zaradi česar so prepuščeni sami sebi in kmalu propadejo, zato čebelarji prosijo za pomoč – če kdo opazi roj, naj to sporoči Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS), ki bo poskrbela, da ga bo bližnji čebelar rešil pred propadom.

Čebelja družina se pri rojenju razdeli na dva dela – en del ostane v panju, drugi ga zapusti. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje, preostale čebele pa ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izvali mlada matica, se oplodi in začne zalegati nove čebele.

»Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, ki prinese s seboj vse, kar mlada čebelja družina potrebuje za svoj razvoj, razen satja, zalog hrane in zalege, zato je treba roju priskrbeti novo domovanje,« poudarjajo na ČZS. Čebelarji roj rešijo tako, da pod njega postavijo tako imenovani ogrebalnik in močno udarijo po veji, na kateri sedi, roj pa pade v ogrebalnik. »Če je roj na težje dostopnem mestu, ga lahko ogrebejo tako, da dajo v ogrebalnik sat z mlado zalego, ki privablja roječe čebele,« pojasnjujejo na ČZS, kjer si prizadevajo tudi, da bi čebele praznovale svoj dan.

Kmalu svetovni dan čebel?
Pred časom so namreč na Združene narode (ZN) naslovili pobudo, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. S tem bi hkrati obeležili rojstni dan čebelarja Antona Janše, ki velja za začetnika modernega čebelarstva, pa tudi slovenski čebelarji na ta dan praznujejo svoj čebelarski praznik. Kakor je pred časom dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, imamo od čebel neposredno korist, saj so glavne opraševalke mnogih rastlin (predvsem sadnega drevja, pri katerem oprašijo okrog 80 odstotkov cvetov), poleg tega so dober indikator razmer v naravi. Predsednik ČZS Boštjan Noč veliko priložnosti vidi tudi za gospodarstvo, med drugim na področju čebelarskega turizma in izvoza čebelarske opreme: »Kranjska čebela je lahko odlično izvozno blago. Zanimanje zanjo je večje od trenutne zmogljivosti vzreje matic.«

Slovenija bo pri utemeljevanju smiselnosti razglasitve svetovnega dne čebel, kar je prva pobuda naše države za razglasitev kakšnega mednarodnega ali svetovnega dneva, uporabila podobne argumente. »Namen pobude je namreč svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel,« so za STA pojasnili na zunanjem ministrstvu.

Čebele z opraševanjem pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji, čebelji pridelki, kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup, pa veljajo za simbol zdrave hrane. Žal pa so čebele v zadnjem obdobju, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čedalje bolj ogrožene. Njihov življenjski prostor se krči, razmere za njihovo življenje in razvoj pa so vse slabše. Svoje dodajo še nove bolezni in škodljivci ter globalizacija, ki omogoča prenos škodljivcev na daljše razdalje.

Država, ki predlaga razglasitev svetovnega dneva, mora pripraviti osnutek resolucije, priporočljivo pa je, da pred njeno predstavitvijo v ZN pridobi podporo skupine držav in podporo področnih mednarodnih oziroma regionalnih organizacij. Sledijo posvetovanja s celotnim članstvom ZN glede besedila resolucije, odločitev o razglasitvi mednarodnega leta oziroma mednarodnega dneva pa sprejme Generalna skupščina ZN. Slovenija tako glasovanja o resoluciji v tem primeru ne pričakuje.

Na zunanjem ministrstvu pričakujejo, da bi lahko svetovni dan čebel razglasili v okviru 71. zasedanja Generalne skupščine ZN, to je septembra 2016. Slovenija bo aktivnosti v tej smeri vodila v okviru obstoječih kadrovskih in finančnih virov, predstavniki države pa bodo pobudo predstavljali ob robu načrtovanih dogodkov, dvostranskih srečanj ...

Združeni narodi sicer priznavajo več kot 100 mednarodnih in svetovnih dni, redno pa razglašajo tudi nove. Na seznamu je poleg bolj resnih dni, kot so svetovni dan boja proti raku, mednarodni dan gozdov in svetovni dan svobode medijev, mogoče najti tudi bolj lahkotne, denimo mednarodni dan sreče, radia, joge ...

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE