V londonskem živalskem vrtu so novo leto začeli s popisom števila živali, ki ga morajo vsako leto opraviti živalski vrtovi v Veliki Britaniji, če hočejo ohraniti dovoljenje za delovanje. Naloga se sliši veliko lažja, kot je. Oskrbniki morajo prešteti skoraj 18.000 živali, tudi vse pajke, kobilice in polže.

S preštetjem zlatočopastih pingvinov sicer niso imeli težav, saj je v živalskem vrtu le eden. Ricky s štrlečo rumeno-črno pričesko in krvavordečimi očmi je karizmatičen pripadnik svoje vrste, vendar mu vodstvo živalskega vrta nikakor ne more najti družice.

Nekatere živali so bile štetja in prisotnosti večjega števila obiskovalcev bolj, druge manj vesele. Eden od surikat, našteli so jih 11, se je s podloge popisovalnega seznama vzpenjal na prsi oskrbnice in prav nič pohlevno moledoval za priboljšek.

Manj je bila nad nenavadno pozornostjo navdušena za dlan velika tarantela Jill. Med obiskovalci je završalo, ko jo je oskrbnica Amy Callaghan vzela iz terarija in jo nastavila pred fotografske objektive. »Jill je zelo krotka. Ko sem postala njena skrbnica, sem se strašno bala pajkov, zdaj pa se mi zdijo izjemni,« je povedala.

Vse živali bodo preštete šele čez nekaj tednov. Večina jih ima v telesu mikročipe, ki olajšajo štetje. Pri živalih brez čipov morajo biti popisovalci bolj iznajdljivi. Ribe v akvarijih na primer fotografirajo in jih preštejejo na podlagi posnetkov. Pri štetju drobnih polžev vrste partula, ki se radi skrivajo pod listi, pa ne smejo delati obvozov. Ker so polži kritično ogroženi, zato si v živalskem vrtu prizadevajo za njihovo ponovno naselitev v naravi, morajo popisovalci prešteti vse, čeprav jih je v živalskem vrtu na stotine.

Kolikokrat živali preštejejo v ljubljanskem živalskem vrtu, si lahko preberete na www.delo.si.