Največje območje v Sloveniji zavzema ljubljanska območna enota Zavoda za gozdove, kjer so za sanitarni posek letos označili 284.865 kubičnih metrov lesa, v istem obdobju lani 219.660 kubičnih metrov, leta 2014 pa 30.010 kubičnih metrov.

Lubadar se letos še naprej krepi v krajevnih enotah Logatec, Vrhnika in Ljubljana, seli pa se tudi na območja Litije in Škofljice ter v nižinske predele Kamnika in Domžal. Trenutno ga je v celotnem območju v povprečju za 30 odstotkov več kot v letu 2015, so za STA pojasnili na območni enoti Ljubljana.

Na območju postojnske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so letos za posek označili že 150.000 kubičnih metrov s podlubniki okuženih smrek. "Govorimo o stoletnem napadu podlubnikov," je poudaril vodja območja Andrej Smrekar.

Območje najhujše prizadetosti s podlubniki sovpada z žledolomom - največja žarišča so v nižinah postojnsko-pivške kotline, na območju Postojnskih vrat, širše obrobje Planinskega polja, nižine Cerkniške kotline in Loške doline.

Letos pa se lubadar dviguje na višje ležeča območja, saj tudi tam beležijo vse več žarišč. "To je zaskrbljujoče in se kaže kot posledica podnebnih sprememb. Včasih lubadarja na 1000 metri nadmorske višine nismo srečali, sedaj pa že zaznavamo žarišča tudi tam, saj se ozračje tam segreva, toplejše temperature pa vztrajajo dalj časa," še opozarja Smrekar.

Topla jesen lahko pomeni podaljšanje razvojnih ciklov in tudi najmanj eno novo generacijo, kar predstavlja samo na območju Postojne več 10.000 kubičnih metrov lesa.

V primerjavi z lani je bila letos vsaj hladna in mokra pomlad nenaklonjena podlubnikom, saj se je tako vsaj za mesec dni zamaknil njihov razvoj. Topel junij pa je že prinesel možnosti za hitrejši razvoj, trenutno pa gozdarji beležijo začetek razvoja že druge letošnje generacije.

Količine sanitarne sečnje po podlubnikih se bližajo lanskim, ko so na njihovem območju posekali skoraj 400.000 kubičnih metrov lesa.

Ob visokih temperaturah in sončnem vremenu je razvoj podlubnikov izjemno hiter. "Ko na našem območju pride do navrtavanja nove generacije hroščkov, v nekaj dneh, največ tednu, lubadar napade nekaj 10.000 kubičnih metrov lesa. Časa za ukrepanje je zelo malo," je opozoril Smrekar.

Z vsemi zaposlenimi trenutno pregledujejo teren, izdajajo odločbe za sečnjo in vodijo vse postopke, da bi čimhitreje zatrli razvoj podlubnikov. "Obdobje razvoja lubadarja se lahko celo razpolovi, zato pozivamo lastnike, da redno pregledujejo svoje gozdove in da začnejo s sanacijo, takoj ko odkrijejo lubadarja," je še dodal. Pri sanaciji se sicer soočajo tudi s težavami, na primer z lastništvom, pa tudi s pomanjkanjem izvajalcev.

Na tolminski območni enoti zavoda, kjer so letos za posek označili že preko 100.000 kubičnih metrov smrek, se največje težave z lubadarjem tudi prekrivajo z območji žledoloma. Kot je za STA pojasnil vodja območja Zoran Zavrtanik, imajo največ težav na Idrijsko-cerkljanskem območju, pa tudi na Tolminskem in na Banjški planoti.

Na novo se največ žarišč pojavlja na Nanosu. Najbolj se bojijo, da bi lubadar napadel Trnovski gozd, kjer je sicer stanje zaenkrat še stabilno in ne beležijo večjih žarišč.

Podlubnik sicer postane aktiven nad osmimi stopinjami Celzija, nad 18 stopinjami pa se začne razmnoževati. Smreka se proti lubadarjem brani z zasmolitvijo, a ob taki številčnosti lubadar z lahkoto napada tudi zdrava in vitalna drevesa smreke. Ko je lubadarjev manj, napadajo le poškodovane in manj vitalne smreke.