Vsako leto se v živalskem vrtu skoti veliko mladičev, nekatere živali imajo enega, nekatere več deset mladičev, je povedala biologinja in pedagoški vodja v Živalskem vrtu Ljubljana Irena Furlan. Letos imajo mladiče tako mufloni kot kozorogi, pa kenguruji, katerih mladiči že skačejo iz maminih vreč in se med seboj igrajo.

Kot pravi, je zanimiv tudi eno leto star gibon, ki je še vedno pri svoji mami. Spoznati ga je možno po svetli zlati barvi dlake, a je tak samo ob skotitvi. Ko pa je star eno leto, mu začne zlata dlaka odpadati, barva dlake pa postane črna, pojasnjuje Furlanova in dodaja, da je mladi gibon zdaj že skoraj popolnoma črn razen po glavi.

Mladiče imajo tudi mini koze, mini ovce in mini pujsi v otroškem živalskem vrtu, ki so udomačene in se po njenih besedah pustijo prijaznim obiskovalcem pobožati.

Novosti so še pri družini surikat, ki ima tri mladiče, stare tri tedne. Furlanova pravi, da sta oba starša izredno skrbna, samica naraščaj skrbno doji, samec pa ga čuva. Mladiči se še vedno zadržujejo v plastični cevi, ki nadomešča rov, kjer imajo gnezdo. Obiskovalci pa jih lahko vidijo v notranjem prostoru, pove Furlanova.

Surikate so sicer male zveri, ki živijo v puščavi Kalahari na jugu Afrike, njihov življenjski moto pa je "kako pleniti in ne postati plen", saj jih plenijo iz zraka ujede, na tleh pa velike kače, levi, hijene in podobne živali. Surikate pa plenijo žuželke, male sesalce, škorpijone, od časa do časa pojedo tudi zelišča, je še povedala Furlanova.

Pred dnevi so iz salzburškega živalskega vrta dobili enoletno samico mačjega panda. "Mačji panda ali rdeča panda je velikosti rakuna in ga uvrščamo med zveri, ima zversko zobovje in tudi kratko prebavilo. Vendar pa je prehranski specialist, saj se hrani skoraj izključno z listi bambusa," razlaga Furlanova.

Prisrčna samička v živalskem vrtu mora tako na dan pojesti vsaj 200 gramov do kilogram listov bambusa. Ker ga nimajo dovolj v živalskem vrtu, ga bodo vozili iz nasada pri Novi Gorici in ga skladiščili v hladilnici, da bo svež in primeren za pando. Poleg bambusa se mačji panda hrani tudi z briketi, sem pa tja poje tudi kakšno miško.

Značilnost teh pand je šesti prst, zato lahko pleza z glavo navzdol po drevesnih deblih, kar zmorejo le redke živali, je dejala Furlanova. Kot je še pristavila, ji bodo prihodnje leto poskušali pripeljati še mladega samca za parjenje.

Mačji panda je sicer ogrožena vrsta. Kljub imenu ni soroden orjaškemu pandi, razširjen pa je v visokogorskih bambusovih gozdovih od Himalaje do Kitajske. Na svetu naj bi jih bilo le še okoli 2500.