S pomočjo svojih članov in usposobljenih prostovoljcev že sedmo leto spremlja spreminjanje populacije te skupine ptic. V društvu opozarjajo, da večina travniških vrst doživlja upad zaradi zmanjševanja travniških površin, čedalje bolj intenzivnega izkoriščanja in košnje ter izsekavanja mejic med njimi. Populacije mnogih vrst so se zmanjšale veliko bolj od povprečja. Repnikov, majhnih opečnordečih ptičkov iz družine ščinkavcev, je tako kar 73 odstotkov manj, kot so jih našteli leta 2008.

Vrste, kot so veliki škurh, črnočeli srakoper in vrtni strnad, so pri nas na robu izumrtja, saj jih je letos gnezdilo le še nekaj parov. V Sloveniji so tri vrste, značilne za kmetijsko krajino, v preteklih treh desetletjih letih kot gnezdilke celo izumrle – to so travniška cipa, južna postovka in zlatovranka, ki pa je letos po skoraj desetih letih prvič znova gnezdila na Goričkem.

Z upadom populacij ptic kmetijske krajine se sooča cela Evropa; od leta 1980 do 2012 je njihovo število upadlo za 54 odstotkov. Posebno velike težave imajo predvsem vrste, ki so se v preteklih stoletjih specializirale za življenje v okoljih s tradicionalnim in posebnim načinom upravljanja, kot so pozno košeni vlažni travniki, suhi kraški pašniki in stari visokodeblni sadovnjaki.

Na Doppsu, največji nevladni organizaciji s področja varstva narave pri nas, v zadnjih letih z ekološkimi raziskavami intenzivno raziskujejo nekatere izmed najbolj ogroženih vrst ptic, kot sta veliki skovik in smrdokavra na Goričkem ter vrtni strnad na Krasu. Vzpostavljajo tudi sodelovanje s kmeti in organizacijami, da bi poiskali rešitve, ki bi preživetje in preživljanje na teh območjih omogočila tako pticam kot tudi domačinom.
Popise za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine opravljajo na skupno 103 vnaprej določenih površinah, ki so razporejene na kmetijski krajini po vsej Sloveniji. Projekt sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in naša država.