Po besedah Furlanove so programi namenjeni tako otrokom kot odraslim. Spomladi potekajo v okviru naravoslovnih dni, med letom pa izvajajo delavnice o kačah, dvoživkah, žuželkah in drugih živalih. Vodijo jih študentje biologije, ki so usposobljeni le pomagati, glavne aktivnosti pri premagovanju strahu pa so v rokah Furlanove. Po potrebi pomaga posameznikom tudi individualno.

Obiskovalcev delavnic je, kot pravi, iz leta v leto več. Zelo obiskane so predvsem delavnice o kačah.

Delavnica poteka tako, da osebo sprva psihično pripravijo. Najprej človeka umirijo, mu usmerjajo dihanje in mu zagotovijo, da je varen. Nato se najprej dotakne živali za sekundo, naslednji dotik pa je daljši in tudi lažji. Ko se živali dotakne in je dotik dovolj dolg, predsodek oziroma strah izgine, pojasnjuje. Po njenih ocenah človek pri premagovanju strahu zelo hitro napreduje.

Naslednja stopnja v primeru kače je, da se ta dotakne lica, na koncu pa jo lahko posameznik vzame v naročje in si jo da okoli vratu. Na vsak korak mora človek po besedah Furlanove sam pristati in ga tudi narediti, osebje živalskega vrta mu le pomaga, da se za to odloči. Vse skupaj traja le nekaj minut.

Furlanova ocenjuje, da so delavnice zelo uspešne pri premagovanju strahu pred posameznimi živalmi. "Nekateri strahovi so tako močni, da se ljudje tudi zjokajo ali doživijo celo histerični napad," pravi. Z leti je strahov in predsodkov več, razlog pa Furlanova vidi v tem, da so ljudje zaradi napredujoče informacijske tehnologije vedno manj v stiku z naravo. S temi strahovi se ne rodimo, ampak jih pridobimo od okolice, opozarja.

Predšolski otroci se najbolj bojijo volka, kar izhaja iz pravljic. Med šolarji je najbolj pogost strah pred kačami, sledijo pajki in žuželke. Podobno je tudi pri odraslih, ki se pogosto bojijo tudi miši, podgan in golobov.

Delavnice za premagovanje strahu pred živalmi se odvijajo v okviru obiska živalskega vrta in so vštete v ceno vstopnice. Za individualno obravnavo pa je treba odšteti 30 evrov, je še dejala Furlanova.