»Vrednost stanovanja ni odvisna zgolj od lokacije, kjer stoji blok, njegova cena je v veliki meri odvisna tudi stanja celotne stavbe,« pravijo v SPL, kjer etažne lastnike večstanovanjskih stavb v njihovem upravljanju spodbujajo, da se čim prej odločijo za energetsko obnovo. Če je le mogoče, naj bo ta čim bolj celovita, saj bodo tako stroški za ogrevanje (in hlajenje) manjši, udobje bivanja pa večje.

V Sloveniji bi morali nujno obnoviti kar 70 odstotkov stanovanjskih in 60 odstotkov nestanovanjskih stavb, zgrajenih pred letom 1985. Po javno dostopnih podatkih (Gurs) je treba prenoviti približno 8000 večstanovanjskih stavb. Od teh jih približno 70 odstotkov še ni investiralo v obnovo ovoja z dodatno toplotno izolacijo in v druge ukrepe, ki bi zagotovili manjšo porabo energije. Toplotna izolacija fasade je sicer ukrep, za katerega se etažni lastniki najpogosteje odločijo, saj prihranke »občutijo« že v prvi kurilni sezoni.

Etažni lastniki bloka v ljubljanskem Vodmatu so se zanjo odločili, ko so imeli v rezervnem skladu dovolj sredstev, da so lahko – skupaj z nepovratnimi sredstvi Eko sklada – izvedli naložbo. V SPL sicer ugotavljajo, da se najpogosteje zatakne ravno pri zapiranju finančne konstrukcije, zato si skupaj z lastniki prizadevajo najti ustrezno rešitev. Običajno postopek steče, ko je v rezervnem skladu zbranih približno 40 odstotkov sredstev, nekaj sredstev lahko etažni lastniki pridobijo od Eko sklada, če je potrebno, pa SPL kot upravnik zagotovi dodatne vire financiranja pri bankah po ugodnejših pogojih. V dogovoru z etažnimi lastniki pogosto prevzamejo tudi vodenje projekta prenove. To pomeni, da poskrbijo za tehnično svetovanje, izdelavo tehnične dokumentacije, organizirajo zbiranje ponudb, sodelujejo z etažnimi lastniki pri izbiri ponudnika, nadzirajo izvedbo del, poskrbijo za prevzem del, po izvedenih delih pa spremljajo tudi odpravo napak v času garancijske dobe. »Vse našteto je zelo pomembno – če vodenje projekta energetske prenove prepustiš nekomu, ki nima ustreznih znanj, se hitro zgodi, da stvari začnejo s finančnega vidika uhajati iz rok, posledično se vgrajujejo tudi slabši materiali,« opozarja Franc Props, generalni direktor SPL.

Kulturnovarstveni pogoji lahko podražijo naložbo

Sama izvedba toplotne izolacije na omenjenem bloku v Vodmatu ne bi bila nič posebnega, če ne bi stavba stala na območju registrirane nepremične kulturne dediščine Ljubljana – mestno jedro. Pri obnovi je bilo zato treba upoštevati kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kar običajno podraži naložbo, a v tem primeru se to ni zgodilo. Nasprotno, končna cena je bila 16.000 evrov nižja od predvidene, ker je upravnik z izbranimi izvajalci pri zavodu izpogajal ustrezne rešitve, ki niso odstopale od kulturnovarstvenih pogojev in hkrati niso podražile naložbe.

»Pripraviti je bilo treba vzorce zaključnih delov fasade, ki so morali biti na pogled enaki oziroma sorodni prvotnemu videzu fasade, prav tako je bilo treba poustvariti ustrezno členitev fasade. Na zavodu so se pri tem strinjali z našim predlogom, da se členitev izvede zgolj z barvnimi detajli,« pojasnjuje Props. Pred začetkom izvedbe toplotne izolacije so s fasade odstranili tudi klimatske naprave (eno v klet, drugo na podstreho) in vse instalacijske vode »skrili« pod omet.

V okviru prenove je bila tako vgrajena toplotna izolacije iz EPS (15 cm), cokel so obdelali s ploščami iz XPS (14 cm), obnovili nadstrešek nad glavnim vhodom in balkonske ograje, zamenjali okenske police in namestili mreže, ki golobom preprečujejo dostop do okenskih polic. Za naložbo, ki je bila izvedena med avgustom in novembrom 2014, so etažni lastniki odšteli 92.500 evrov. In rezultat? Vse od zaključka del na SPL spremljajo porabo energije. Od zadnje kurilne sezone pred obnovo (2012/13) beležijo znatne prihranke pri ogrevanju: »Z upoštevanjem temperaturnih izravnav so prihranki na kurilno sezono med 36- in 41-odstotni, v povprečju pa se zdaj za ogrevanje porabi skoraj 39 odstotkov manj energije.« Naložba se bo etažnim lastnikom samo skozi prihranke pri ogrevanju in ob upoštevanju nepovratnih sredstev Eko sklada povrnila v dobrih enajstih letih.

Energetska prenova bi lahko bila tudi rešilna bilka za slovensko gradbeništvo, saj naj bi po vladnih izračunih naložbe v prenovo stavb znašale do 500 milijonov evrov na leto in ustvarile okrog 10.000 novih delovnih mest. Med stavbe, ki jih je treba energetsko prenoviti, namreč poleg stanovanjskega fonda spada tudi 1,8 milijona kvadratnih metrov površin v javnem sektorju. Po besedah Propsa je bilo do zdaj prenovljenih že več kot 100 stavb v njihovem upravljanju. S tem kot največji upravnik pomembno prispevajo k doseganju zastavljenih ciljev vlade: do leta 2020 zmanjšati rabo končne energije v stavbah za najmanj 16 odstotkov, za 20 odstotkov znižati izpuste prašnih delcev zaradi rabe energije v stavbah, vsako leto pa prenoviti tri odstotke skupne tlorisne površine stavb v lasti javnega sektorja.