Žuželke z opraševanjem prinesejo 153 milijard letno

9. 5. 2011 | Besedilo: Borut Tavčar, Delo

čebele, opraševanje, kmetijstvo

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je na predstavitvi nove strategije Evropske komisije za zaščito in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v Evropi v naslednjem desetletju povedal, da je biotska raznovrstnost v Evropi ogrožena, saj vrste izginjajo po stopnjah brez primere.

To uničenje za EU predstavlja ogromne socialne in gospodarske izgube. Samo opraševanje rastlin, ki ga opravljajo žuželke, zlasti čebele, to v Evropi izrazito upada, ima v EU ocenjeno gospodarsko vrednost 15 milijard evrov na leto.

Polna ocena učinkov nove strategije v tem trenutku še ni mogoča, prav tako niso še znani stroški. Študija Ekonomika ekosistemov in biodiverzitete (The Economics of Ecosystems and Biodiversity - TEEB), na katero se opira tudi nova evropska strategija za biodiverziteto, je sicer že pred petimi leti postavila zahtevo, da je treba vrednost ekosistemskih storitev izraziti v denarju, potem pa to vključiti v vse politike. Vključitev prave ekonomske vrednosti biotske raznovrstnosti v sprejemanje odločitev bi vodila v bolj trajnostne odločitve potrošnikov in proizvajalcev. Tako industrija kot potrošniki morajo začeti trajnostno uporabljati naravne vire, kar vključuje tudi učinkovito rabo surovin.

»Sedanji ekonomski sistem ne vrednoti nič od tega, vse je brezplačno. Če nečemu ne pripišeš vrednosti, potem s tem delamo kot svinja z mehom. Zato je zgolj to, da vemo, koliko je kaj vredno, že veliko,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Dodaja, da se s tem sicer ukvarja cela veja ekonomije in cela vrsta šol.

Zakaj določiti ceno opraševanja?

»Imaš denimo en travnik. Cena ekosistemske storitve bo povedala, kako iz tega travnika iztržiš največ. Ni nujno, da ga preorješ in posadiš pšenico, lahko nanj postaviš čebelnjak. Čebele iz njega bodo oprašile sosednje sadovnjake in polja, in to bo družbeno bolj koristno kot njiva s pšenico,« pojasnjuje Kajfež Bogatajeva.

Žuželke opraševalci po študijah zagotavljajo milijardne koristi. Za leto 2005 je gospodarska vrednost naravnega opraševanja na svetu ocenjena na 153 milijard evrov. To znaša 9,5 odstotka svetovne kmetijske proizvodnje hrane.

Celoten članek si lahko preberete na www.delo.si, objavljamo pa tudi nasvete, kaj lahko za varovanje opraševalcev naredijo vrtičkarji sami!

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE