Radon je radioaktivni plin brez vonja, barve in okusa. Koncentracije radona v zaprtih prostorih so lahko tako visoke, da pomembno vplivajo na zdravje. Raziskave kažejo, da je 2% vseh rakavih obolenj posledica izpostavljenosti radonu. Velika problematika so povečane koncentracije radona v naših šolah, v vrtcih. Merjenje radona je enostavno in ugodno, vendar zelo pomembno za oceno izpostavljenosti sevanju radona. Že enostavni posegi lahko prispevajo k znižanju radona v vašem domu.

Kaj je radon?

Radon je naravno prisoten radioaktivni plin, ki nima vonja, barve ali okusa. Radon enostavno pobegne iz tal v zrak, kjer razpade v radonove produkte ter pri tem oddaja radioaktivne alfa delce, ki pa se nato vežejo na aerosole, prah in druge delce v zraku. Kot dihamo se radonovi potomci odlagajo na celice, ki oblagajo dihalne poti, kjer lahko alfa delci poškodujejo DNA in tako povzročijo pljučnega raka.

Radon zasledimo v zaprtih prostorih kot so hiše, vrtci, šole, delovni prostori. V teh prostorih se ljudje zadržujemo večino svojega časa, radon pa v prostore prodira skozi slabo izolirana tla, vodovodne ali druge instalacije, ki so speljane do objektov pod zemljo. Koncentracija radona v zunanjem zraku je običajno zelo nizka.

Tveganje za pljučnega raka

Izpostavljenost radonu je poleg kajenja drugi najbolj pogost vzrok nastanka pljučnega raka pri ljudeh, ki ne kadijo pa celo prvi. Po ocenah v Sloveniji letno za posledicami izpostavljenosti radonu umre od 10 do 100 ljudi. Tveganje za pljučnega raka se poveča za 16% za vsakih 100 Bq/m3 povečanja koncentracije radona. Radon preide v naše telo z dihanjem skozi nos ali usta. Za zdravje ljudi so lahko škodljive že nizke koncentracije, sploh, če je izpostavljenost pogosta ali dolgotrajna. 

Priporočene mejne koncentracije radona

Nedavne epidemiološke ugotovitve študij o bivalnem okolju kažejo, da se tveganje za nastanek pljučnega raka zaradi dolgotrajne izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih statistično bistveno poveča na ravni 100 Bq/m3.

Trenutne mejne vrednosti temeljijo na osnovnih evropskih standardih varnosti iz leta 1996 in slovenski uredbi o mejnih dozah iz leta 2004. V decembru 2013 pa je evropska komisija sprejela novo direktivo o osnovnih standardih varnosti za zaščito pred nevarnostmi izpostavljenosti radonu, ki pa določa, da mejna vrednost v bivalnih prostorih ne sme preseči 100 Bq/m3 ter v delovnih prostorih 300 Bq/m3. Vsaka država članica EU mora najkasneje do februarja 2018 vzpostaviti ustrezni pravni okvir in administrativne postopke potrebne za začetek izvajanja uredbe.

Velika problematika so povečane koncentracije radona v naših šolah v vrtcih. Mejna vrednost radona 400 Bq/m3, ki pri nas velja v šolah, vrtcih in domovih je bila po nedavnih raziskavah presežena v 123 objektih in sicer v 46 vrtcih in 77 šolah. V več kot 70% zgradb šol in vrtcev sta geološka sestava in struktura tal odločujoča dejavnika za povečano koncentracijo radona, na drugem mestu je kakovost gradnje.

Izvajanje meritev radona je relativno enostavno vendar bistveno za določitev koncentracije radona v prostoru. Koncentracija radona v notranjih prostorih je odvisna od kvalitete gradnje in prezračevalnih navad. Koncentracija radona v prostoru niha ne samo glede na sezonski čas ampak tudi z dneva v dan. Zaradi večjih nihanj koncentracije je za zanesljivo merjenje pomembno opraviti dolgoročno merjenje, idealno je enoletno povprečje, vsekakor pa merjenje ne sme biti krajše od treh mesecev.

Ukrepi za znižanje koncentracije radona

Pri določanju virov radona v objektu ne smemo mimo dejstva, da je koncentracija radona v razpokah, jaških in v objektu odvisna od geološke strukture tal pod objektom in stanja objekta (kvaliteta izgradnje, starost objekta, poškodbe temeljne plošče...). 

Obravnava radona je pomembna tako pri novogradnjah (preventiva) in obstoječih zgradbah (ublažitev ali sanacija).

Danes znana dejstva o škodljivosti radona nam dajejo možnost, da že pri načrtovanju in gradnji novih objektov izvedemo ukrepe za zaščito pred vdorom radona v objekt ter tako zaščitimo svojo družino oziroma delovno okolje.

Primarni načini za ublažitev in sanacijo radona vključujejo zatesnitev možnih vstopnih točk in vzpostavitev razlike zračnega tlaka med notranjim prostori in zunanji delom tal. V večini primerov kombinacija več ukrepov hkrati zagotovi največje znižanje koncentracije radona v notranjih prostorih.

Viri:

1. Obsevanost prebivalcev Slovenije za leto 2008; ZVD
2. DIREKTIVA SVETA 2013/59/EURATOM z dne 5. decembra 2013
3. HANDBOOK ON INDOOR RADON A PUBLIC HEALTH PERSPECTIVE, World health organization (WHO)