Na razstavo je bilo prijavljenih 39 psov, od šestmesečnega mladička Porthosa, ki je pripotoval celo iz Bolgarije, do štirih osemletnih lepotcev. Psi te starosti sodijo že med veterane, zato so bili prireditelji – člani Slovenskega kluba za bernske planšarske pse – še toliko bolj veseli njihove poskočne družbe.

»Poleg slovenskih predstavnikov sta dva psa prispela iz Bolgarije in dva iz Italije. Najbrž sta mnoge skrbnike privabila tudi pravljično lepa okolica sredi dolenjskih gričev in obet prijetnega vremena, pa seveda napoved pik­nika, ki je sledil razstavi in se ga je udeležilo več kot sto skrbnikov s svojimi štirinožci,« nam je ponosno povedala predsednica kluba Mojca Sajovic. Čeprav se je v neposredni okolici razbesnela nevihta, je bilo na Gradišču vreme idealno, saj se je sonce sprehajalo med oblaki; ravno prav, da črno-belo-rjavim kosmatincem ni bilo prevroče.

Sodnica Lidija Okleščen je imela težko nalogo, saj je presojati o tem, kateri od štirinožcev je najlepši, zares nehvaležno delo. Letošnji klubski prvak je postal Conte Veneto Heartbreaker lastnika Uroša Karlina z Janč pri Ljubljani, klubska prvakinja pa Blueberry Bernieshine lastnika Ivana Janežiča iz Ivančne Gorice. Bernski dan je imel tokrat dobrodelni pridih, saj so na Gradišče povabili tudi predstavnike Zavetišča Horjul in društva Animal Angels (društvo za zaščito in pomoč živalim sveta in njihovim skrbnikom), ki so predstavili svoje delo in prinesli s seboj prisrčne izdelke, s prodajo katerih pridobivajo sredstva za oskrbo varovancev zavetišča in drugih pomoči potrebnih živali. Udeleženci piknika in obiskovalci, ki so prišli od blizu in daleč občudovat »bernije«, so prinesli nekaj potrebščin in hrane tudi za zavržene živali.

Posebno pozornost so na tokratnem pikniku namenili pravilnemu odnosu otrok do psov, zato je v popoldanskem programu sodelovala kinološka inštruktorica Tina Lekan, ki je skupaj s svojo psičko Mišo pripravila učno uro za otroke Brez strahu pred psom. V skrajšani šolski uri je poučila najmlajše o pravilnem odnosu do psa, odgovornem skrbništvu, o igri in skrbi zanj … »Program je odobril zavod za šolstvo in pod vodstvom izkušenih kinoloških inštruktorjev poteka po slovenskih osnovnih šolah, kjer to želijo. Dragocene izkušnje, ki jih ima Tina s svojo učno uro, bi bilo treba otrokom posredovati čim bolj množično, saj je odnos do psov predvsem na podeželju še vedno zelo problematičen. Z doslednim poučevanjem mladih bi zagotovo ne le naredili veliko uslugo živalim, ampak znatno zmanjšali število zavrženih živali v zavetiščih in pripomogli k bolj premišljenim odločitvam za nakup psa,« je prepričana Mojca.

Znajo ogreti srce

Na vseh dogodkih in piknikih, ki jih organizira Slovenski klub za bernske planšarske pse se pokaže vedno tudi vsaj en pes, ki vleče mlekarski voziček. Ta je bil tokrat natovorjen z bogatimi nagradami, ki so čakale najlepše. Sicer pa je vleke najbolj vešč Adis Bernieshine iz Ivančne Gorice, lanski klubski prvak in reden gost klubski prireditev. Bernski planšarski pes je namreč delovni pes iz osrednje Švice in tam ga še vedno lahko vidimo pri prvotnem opravilu. Ker mu je delo položeno v pasjo zibelko, se vleke vozička zelo hitro nauči. »Obujanje te tradicije je zelo živo tudi v Združenih državah Amerike, kjer prirejajo prave revije in tekmovanja v vleki vozičkov. Za tako opravilo je potreben umirjen in zanesljiv značaj, lasten pasmi, ki ga vzreditelji iščejo pri kakovostnih plemen­jakih. Mnoge je že očarala lepota te pasme, da se je zgodila ljubezen na prvi pogled, vendar v našem klubu, v katerem že trinajst let skrbimo za pasmo in pravilen odnos do nje, poudarjamo, da je imeti bernija sicer privilegij, hkrati pa poslanstvo in velika odgovornost. Pasma je bila pred dobrimi sto leti že na robu izumrtja, zdaj pa je zelo priljubljena. Toda to prinaša tudi razmah t. i. komercialne vzreje brez preverjanja dednih hib, kot sta kolčna in komolčna displazija, h katerima je berni nagnjen,« razloži sogovornica in doda: »Manjši strošek nakupa mladiča brez rodovnika prej ali slej izničijo visoki stroški za veterinarsko oskrbo in zdravila pri psih, ki trpijo zaradi dednih bolezni. Redna nega dlake, kakovostna hrana, šolanje v mali šoli in tečaj osnovnega šolanja, redna cepljenja in preventiva – to je le nekaj postavk v finančni shemi vzdrževanja bernskega ovčarja. Zaradi dragih veterinarskih storitev se veliko skrbnikov odloči tudi za sklenitev zavarovalne police, ki ob morebitni hudi bolezni vsaj malo omili vrtoglave stroške.«

Ljubitelji bernskih planšarskih psov nenehno zatrjujejo, da so z nakupom tega psa dobili zvestega prijatelja za vse življenje. Ne občudujejo pa jih le zaradi njihove lepote, temveč še bolj zato, ker znajo v družinski vsakdan prinesti veselje in vedo, kako svojemu človeku ogreti srce.