17. 2. 2012 | Besedilo: A. Z. | Fotografije: arhiv UGM
Arhitektura in urbanizem v nekdanji Jugoslaviji
17. 2. 2012 | Besedilo: A. Z. | Fotografije: arhiv UGM
V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) je do 22. aprila 2012 na ogled razstava z naslovom Nedokončane modernizacije, med utopijo in pragmatizmom, ki sodi v programa EPK Maribor 2012. Razstava predstavlja arhitekturo in urbanizem v nekdanjih republikah Jugoslavije oziroma v državah naslednicah v obdobju od leta 1948 do 1980. V soboto, 18. februarja 2012, si jo lahko ogledate pod strokovnim vodstvom enega izmed kustosov razstave Marojem Mrduljašem iz Zagreba.
Po besedah kustosinje UGM Simone Vidmar gre za prvi poskus retrospektivnega pogleda na dobrih 40 let trajajoč proces urbanizacije, nabite s političnimi prejudici, za prvo združitev celotnega arhitekturnega teritorija bivše Jugoslavije pod skupnim imenovalcem ter prvo celovito analizo arhitekturne zapuščine socialističnega obdobja za (našo) sodobnost.
Nedokončane modernizacije osvetljujejo prostore, ki jih je ustvaril "socialistični napredek" v nekdanji Jugoslaviji, in ugotavljajo, kaj se je s temi prostori zgodilo po razpadu skupne države in ukinitvi socializma. "Razstava se osredotoča na fizični prostor, torej na proizvodnjo mest oziroma urbanizacijo kot enega osnovnih sredstev socialistične modernizacije, ter na vlogo arhitekture v tej proizvodnji. Posega pa tudi v simbolne prostore, v katerih se je produkcija odvijala: geopolitične, kulturne, ekonomske, ideološke prostore," so zapisali organizatorji razstave.
Predstavljeni so številni arhitekturni projekti, od turističnih eksperimentov na jadranski obali, zasnov novih mest in predstavitvenih paviljonov na mednarodnih razstavah do razvpitih javnih zgradb in zgodovinskih obeležij v vseh državah naslednicah v obdobju 1948–1980. Namen projekta je po besedah organizatorjev z novim nabojem in (pre)drznostjo, ki ga prinaša časovni in politični odmik od polpreteklega obdobja, prevetriti socialistično arhitekturno zapuščino Jugoslavije in prebuditi močne in produktivne povezave, ki so v urbanem prostoru nekdanje skupne države prisotne na vsakem koraku. Projekt je rezultat dveletnega sodelovanja Umetnostne galerije Maribor, Zveze arhitektov Hrvaške, slovenskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Društva arhitektov Beograda, Koalicije za trajnostni razvoj iz Skopja in Instituta za sodobno arhitekturo iz Zagreba ter raziskovalnega dela več kot 50 strokovnjakov, zlasti arhitekturnih zgodovinarjev, kritikov in aktivistov. Kustosi razstave so Maroje Mrduljaš, odgovorni urednik hrvaške revije za arhitekturo in kulturo Oris, Vladimir Kulić (SR/ZDA), predavatelj na Fakulteti za arhitekturo na Florida Atlantic University v ZDA, Matevž Čelik (SI), direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, in Simona Vidmar, kustosinja UGM.
KOMENTARJI
Aleš
26. 8. 2012 10:38
Mislim, da nostalgija postaja močnejša v vseh delih nekdanje Jugoslavije. Strinjam se, da so možnosti, da je kultura največja in najbolj viden. Obnova nekdanje domovine bo v moji sodbi najprej upravlja s pomočjo kulture, vendar moramo imeti v mislih, da je bila gospodarska škoda zaradi razpada jugoslovanskega trga ogromno za vse dele naše čudovite države in vzpostaviti skupni trg je nedvomno koristna za vse dele Jugoslavije. Za kvadratni razpadel danes ne bi imel večji domači proizvod Grčije. Končno poleg skupnih kulturnih in gospodarskih vrednotah, obstaja na tisoče vezi družine in premoženje v skupni površini naših življenj, tako daleč in medsebojno prijetno, kot je zdaj. Zato mislim, da vse delo trebamo obnoviti Jugoslavijo.
Irena
18. 2. 2012 22:47
Bila sem na razstavi. Res je zelo zanimiva in lepa. Nekaj novega...