Vsakokrat, ko v zraku zaznam vonj po cimetu, se spomnim na jabolčni zavitek. Pa ne na katerega koli, ne nazadnje ga ni jabolčnega zavitka brez te začimbe, ki velja za eno najstarejših na svetu (na Kitajskem so jo menda uporabljali že 3000 let pred našim štetjem, v Evropi pa je bila še zlasti draga in cenjena med 16. in 18. stoletjem). Vonj po cimetu je v moji glavi neločljivo povezan z jabolčnim zavitkom, kakršnega naredi moja mama. Tudi če je včasih na pogled daleč od tistega, kakršnega smo vajeni s fotografij ali v restavracijah, vonj in okus naredita svoje. Prijetni spomini so bržkone tudi razlog, da si doma pogosto prižgem dišečo svečko z vonjem po cimetu ali v izparilnik kanem dve, tri kapljice cimetovega eteričnega olja.

»Prijetni vonji vsekakor vplivajo na naše razpoloženje. Ne samo da v nas prebudijo lepe spomine, ampak – če govorimo o eteričnih oljih – dejansko pozitivno vplivajo na človeški organizem,« pravi aromaterapevtka Svetlana Vidrih. Rastline oziroma pripravke iz njihovih izvlečkov so v zdravilne namene uporabljali že v antiki, njihovo zdravilno učinkovanje pa potrjuje tudi sodobna farmakologija. Eterična olja so bila v preteklosti temelj obrambe pred kužnimi boleznimi in še danes njihove lastnosti združujemo v boju proti virusom in bakterijam, glivicam in drugim nevšečnostim. Poleg tega blažijo težave, povezane z depresijami, poživljajo, umirjajo, zazibajo v spanec ali zgolj pripomorejo k sprostitvi. »Eterično olje cimeta, denimo, je odličen antidepresiv in razkužilo, blaži bolečine in pomirja, zato njegovo uporabo priporočajo v pripravkih za lajšanje zobobola in revmatizma. Deluje protimikrobno, protibakterijsko in poživljajoče, zato ga pogosto uporabljamo za odišavljenje prostorov,« našteva sogovornica in dodaja, da je zelo učinkovit v izparilnikih, saj odpravlja prehladna obolenja in infekcije.

Vonj po cimetu povezujemo tudi s prazniki – v kombinaciji z vonjem po vanilji pričara nepozabno božično ozračje, polno topline in domačnosti. Podobno ugodje pa lahko ustvarimo tudi z drugimi vonji, ki jih v prostor vnesemo na različne načine – z eteričnimi olji v izparilniku, dišečimi svečami, kadilnimi palčkami. Različne dišave po besedah Vidrihove različno vplivajo na človekovo razpoloženje: »Nekatere prebudijo pozitivna čustva in veselje, druge spodbujajo ustvarjalnost in pripomorejo h koncentraciji. Vonji citrusov, denimo, so polni življenja in prav podžigajo dobro voljo in odločnost. Vonj po grenivki pomirja in ugodno vpliva na ljudi, ki trpijo zaradi napadov panike in strahu, dišave z vonjem po limoni spodbujajo imunski sistem, sladki vonj mandarine pa je bolj umirjen, zato ga priporočajo ljudem, ki imajo težave z nespečnostjo.«

Dišeča sveča z vonjem sivke, ki jo prižgemo v zavetju doma, nas bo pomirila po stresnem dnevu s službi, pripomogla k sprostitvi napetosti v mišicah in k znižanju krvnega tlaka. »Blagodejni vonj sivke priporočam vsem, ki se pred spanjem težko sprostijo oziroma imajo resne težave z nespečnostjo. Za ta namen je zelo učinkovita tudi kombinacija sivke in vanilje,« pravi sogovornica. Če potrebujemo spodbudo in energijo, pa dom odišavimo z vonjem po iglavcih. Kakor pravi Vidrihova, je včasih dovolj, da za eno uro prižgemo dišečo svečo z vonjem po borovcih in se v nas že prebudijo pozitivna čustva in začutimo energijo. Romantično vzdušje bomo pričarali s cvetnimi vonji, denimo z vonjem vrtnic ali pelargonij, ki veljata za dišavi ljubezni in strasti, med priljubljene romantične vonje spadajo še gardenija, pačuli in sandalovina.

Ne glede na to, kateri nam je bolj pri srcu, pa ne smemo pozabiti, da marsikatera dišava, predvsem različni osvežilci zraka, ki jih lahko kupimo v vsaki trgovini, poleg naravnih snovi vsebuje tudi kemikalije, ki lahko povzročijo alergijsko reakcijo. Sogovornica zato svetuje uporabo dišav z naravnimi sestavinami, kot so dišeče sveče iz čebeljega voska, ki so obarvane z naravnimi barvami in vsebujejo naravna eterična olja. Tudi kadilne palčke naj vsebujejo dišave naravnega izvora. Pri vsem skupaj ne bo odveč še eno opozorilo: dišave, tudi če so popolnoma naravnega izvora, ne bodo dosegle svojega namena, če prostorov ne bomo najprej ustrez­no prezračili.