Mandarine satsuma

Gre za skupino na mraz odpornejših sort. Po izvoru so iz Japonske. Drevesca rastejo počasi in so primerna za gojenje v posodah. Listi so temno zeleni in širši kot pri drugih mandarinah. Tudi mandarine, ki jih pridelujejo v dolini Neretve, so satsuma.

Budova roka

Budova roka so poimenovali eno izmed variet citrone (Citrus medica), ki najverjetneje izvira iz Butana. Pri nekaterih varietetah so svetlo rumeni sadeži so podobni limonam, vendar večji z močno nagrbančeno lupino, pri drugih pa ima sadež obliko dlani s številnimi prsti. Kar 70 odstotkov sadeža citron predstavlja olupek, zato se uporabljajo za kandirano sadje. V Sredozemlje so prišle že v času Rimljanov, vendar so jih ti zaradi močnega vonja najprej uporabljali za odganjanje mrčesa.

Pomelo

Pomelo, citrona in mandarina so predniki vseh agrumov, ki jih poznamo danes, vsi drugi, s pomarančo, limono in grenivko vred, so nastali kot rezultat poznejšega križanja. Pomelo (Citrus maxima) je podoben grenivki, vendar je hruškaste oblike in ima premer do 30 cm.

Kumkvati

Ti citrusi, za katere je značilno izrazito zimsko mirovanje, imajo v primerjavi z mandarinami gostejše krošnje ter manjše in bolj podolgovate liste. Zaradi obilnega cvetenja ter številnih drobnih oranžnih plodov so kot posodovka zelo lep okras. Nekatere vrste prenesejo temperature do –10 stopinj Celzija. Plodovi, podobni majhnim ovalnim pomarančkam, so užitni z olupkom vred, večinoma se uporabljajo v živilski industriji (marmelade, likerji).

Oranžerije

Pisni viri s Korejskega polotoka, nastali v 15. stoletju, poročajo o rastlinjakih, v katerih so čez zimo vzdrževali temperaturo, primerno za gojenje mandarin. Prvo evropsko oranžerijo so zgradili v Padovi leta 1545. V Evropi so se te predhodnice rastlinjakov razmahnile stoletje pozneje; plemiči so si jih dali postaviti ob gradovih, namenjene niso bile le za vzgojo pomaranč in drugih rastlin, temveč tudi družabno življenje.