Zanimanje za takšno gradnjo raste, zato lahko v prihodnje pričakujemo strmo rast njihovega števila, še navajajo na omenjenem združenju, članica katerega je tudi ljubljanska fakulteta za arhitekturo. Pod njenim okriljem so že pred časom ustanovili Konzorcij pasivna hiša, ki spodbuja to gradnjo tudi pri nas. Po njihovih podatkih je v Sloveniji približno 100 pasivnih hiš.

Smiselnost gradnje pasivnih stavb in rast njihovega števila potrjujejo tudi predstavitve strokovnjakov in predstavnikov lokalnih oblasti iz različnih delov Evrope na 15. mednarodni konferenci pasivnih hiš, ki je bila konec maja v avstrijskem Innsbrucku. Iz avstrijske Tirolske so poročali, da je rast pasivnih hiš pri njih izjemna. Potem, ko je bilo še leta 2009 le dva odstotka vseh novogradenj pasivnih, jih je letos že 50 odstotkov.

V Bruslju so na primer že leta 2007 sprejeli odlok, po katerem morajo biti po letu 2010 vse javne novozgrajene stavbe pasivne, za druge stavbe pa bo to veljalo od leta 2015. Podobno so se odločili tudi v Oslu, kjer bodo po letu 2014 pasivne vse novozgrajene javne stavbe, doseganje pasivne ravni pa bo nujna tudi pri obnovi starejših javnih stavb, če bodo to dopuščale razmere na posamezni zgradbi. Omenimo naj še, da sta prva obvezen pasivni standard za javne stavbe predpisala mesto Frankfurt na Maini in avstrijska dežela Predarlberg že leta 2007.