Drobnoprodajna cena bencina se bo tako zvišala za 0,8 centa oziroma 0,6 odstotka pri litru, cena dizelskega goriva pa za 0,9 centa oziroma 0,7 odstotka pri litru. Energetsko intenzivna podjetja oziroma tista, ki sodelujejo v evropski shemi trgovanja z izpusti toplogrednih plinov, so bila do zdaj te dajatve oproščena in tako ostaja še naprej, je po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Vlada je sicer najprej načrtovala, da bo vse breme dodatnih prilivov prevalila na energetsko intenzivna podjetja, a so predstavniki tako delodajalcev kot delojemalcev iz sektorja temu glasno nasprotovali in organizirali celo protest pred vlado.

Bodo pa energetsko intenzivna podjetja dodatnih obremenitev po novem deležna po uredbi za učinkovito rabo energije, ki jo je vlada sprejela na isti seji. Nova uredba skladno z direktivo EU o energetski učinkovitosti tako širi krog zavezancev za plačevanje energetske učinkovitosti na vse odjemalce energije, vključno z zavezanci, ki so vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi kuponi. Pri tem so po navedbah vlade v največji dopuščeni meri upoštevane oziroma uporabljene izjeme, ki jih dopuščajo evropska pravila, tako da bodo zavezanci in posredno odjemalci energije ukrep začeli uporabljati postopoma.

Višina prispevka je določena tako, da bo do leta 2017 vsaka kilovatna ure energije, ne glede na to, v kakšni obliki je, enakomerno obremenjena, do takrat pa bo odjemalce obremenila tako, da se bo od tega v letu 2015 zbralo dodatnih sedem milijonov evrov namenskih sredstev. Na energetsko intenzivna podjetja oziroma tiste družbe, ki trgujejo z emisijskimi kuponi, bo odpadlo 4,8 milijona evrov. Za ta podjetja se bo cena elektrike zaradi tega zvišala za 0,84 odstotka, cena plina pa za 1,5 odstotka. Za vse druge končne odjemalce, tudi za gospodinjstva, bodo cene elektrike višje za 0,22 odstotka, cene plina pa za 0,34 odstotka.

Uredba sicer določa, da se sredstva za financiranje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci energije plačujejo dobaviteljem. Veliki dobavitelji energije in goriv morajo nato pripraviti in izvajati programe energetske učinkovitosti pri končnih odjemalcih energije. V imenu malih zavezancev in tistih velikih zavezancev, ki sami ne izvajajo programov, pa programe izvaja Eko sklad. Na podlagi uredbe se bo na letni ravni zbralo okrog 40 milijonov evrov, sredstva pa bodo namenjena za spodbude za energijsko sanacijo stavb.