Tako so pred dnevi razglasili tudi projekte, ki so se uvrstili v ožji izbor za najbolj prestižno arhitekturno nagrado na Otoku, RIBA Stirling Prize 2011, med katerimi najvišje kotira prav londonski Velodrome, štadion, zgrajen za olimpijske igre leta 2012.

Eno od osrednjih olimpijskih prizorišč si zasluži olimpijsko zlato za trajnost. Zunanjost je namreč oblečena v kar 5000 kvadratnih metrov lesa rdeče cedre, ki je nekoliko perforiran, kar omogoča hlajenje notranjosti. Premišljeno umeščena strešna okna zmanjšujejo potrebo po umetni svetlobi, odprtine v zunanji oblogi lesa pa omogočajo naravno prezračevanje, kar bistveno zmanjšuje prisotnost emisij.

V ožji izbor sta se uvrstili še dve starejši, dograjeni stavbi, kar pa je najverjetneje posledica varčevalnih ukrepov. Stavba z imenom Angel je bila porušena skoraj do temeljev in nato ponovno zgrajena v spektakularno poslovno zgradbo. Royal Shakespeare Theatre iz leta 1932 pa naj bi porušili v celoti, a so ga namesto tega prenovili in mu dodali nov prizidek. 

Arhitekturni biro Zaha Hadid je nominiran za izgradnjo ene najdražjih akademij vseh časov, irski arhitekti družbe O'Donnell & Tuomey pa so si nominacijo prislužili s prvim irsko govorečim kulturnim centrom v Veliki Britaniji.

Ožji izbor je med kritiki povzročil kar nekaj vznemirjenja. Eden od arhitektov je dejal: „Gre za povsem dolgočasen in predvidljiv seznam z veliko imeni, ki so se na njem pojavila že večkrat. To v javnost pošilja čudno sporočilo, saj arhitekturo predstavlja kot snobovsko.“

Kar pa se tiče slabih in grdih, vsako leto poteka „Carbuncle pokal“, ki je ime dobil po izjavi princa Charlesa - ta je nekoč dejal, da je neka stavba videti kot „pošastni tur na obrazu ljubljenega prijatelja.“

Med letošnjimi nominiranci se je znašla najdražja stanovanjska stavba na svetu, One Hyde Park, ki jo je eden od kritikov opisal kot „bleščeči silos enega od arabskih šejkov“, drugi pa se zgražal, češ da je po petih letih gradnje in vloženih 500 milijonih britanskih funtov videti precej slabo. Drugi nominiranec pa je pravkar odprti Museum of Liverpool, katerega pročelje je videti kot "zmečkana odeja iz kamna, raztegnjena na vse strani,“ so neposredni arhitekturni kritiki.