…razen kadar je je preveč ali je uporabljena narobe. Ta enostavna trditev je povzetek precej kompleksnega ozadja.

Vzemimo za primer kuhinjo. Nagledali smo se lepih belih kuhinj in sklenili, da si želimo točno belega pohištva. V spominu nam je ostalo pravzaprav samo to in zdi se čisto preprosto. Pa ni. Posebno če preprosto določimo, da naj bodo vsi materiali v kuhinji beli, kaj lahko dobimo hladno, sterilno in neprivlačno kuhinjo, v kateri se ne bo nihče dobro počutil.

Poleg tega bela barva rada izdajalsko pokaže (ne)kvaliteto materialov in tekstur. Od bele barve se namreč odbije večina svetlobe, kar velja vsekakor izkoristiti tako, da z njeno uporabo poudarimo najboljše materiale.

Vse življenje je eno samo lovljenje ravnotežja, to pa je zlato pravilo tudi pri opremljanju doma. Večina lepih, vabljivih belih kuhinj vključuje tudi nekaj naravnega lesa, pa naj si bo to tlak v prostoru ali del pohištva. To celotnemu vtisu dodaja toplino, šarm in karakter. Temu namenu prav tako lahko služi vključevanje barv na pohištvo ali stene. Barve s toplejšega dela spektra bodo učinkovale podobno kot les, s hladnejšega pa celoten vtis vsaj popestrijo, če že ne prispevajo k vtisu vabljive topline.

V katerokoli smer svojo kuhinjo že zapeljemo, pa ne gre pozabiti, da je kuhinja najbolj skupnostni prostor v domu. V njem naj se vsi člani družine počutijo sprejete in varne, saj se tam največ družijo.

Te pa gradimo vsi- v prvi vrsti s tem, da se naučimo ne samo poslušati, ampak tudi slišati in razumeti drug drugega. Pri tem pa barva kuhinje ne igra odločilne vloge.

Piše:

Marjana Rejc, univ.dipl.inž.arh.