Januarja leta 1973 se je George Lucas lotil pisanja scenarija za prvi film iz sage Vojna zvezd. Besede mu niso šle lahko od rok, saj se je bolj znašel v vlogi režiserja kot scenarista, vendar galaksija v njegovi glavi je hotela na papir. Ko mu ni uspelo zavarovati pravic za nanizanko Flash Gordon, se je Lucas odločil, da bo ustvaril svojo galaksijo, daleč, daleč proč. Že takrat je vedel, da bodo tam princesa, bojevniški menihi in boj med zlim in dobrim. A filmski šefi so bili skeptični: »Mu bo uspelo galaksijo oživeti?«

»Že od samega začetka sta George in ilustrator Ralph McQuarrie svet v Vojni zvezd utemeljila na zemeljski resničnosti,« je pojasnil Phil Szostak, kreativni umetniški vodja pri Lucasfilmu. Vizualno sporočilo Vojne zvezd, njenih delov, predzgodb in dodanih filmov, si sposoja simbole in krajino iz kultur in verstev po svetu ter z njimi določa vesoljski svet. »Gledalec dobi ravno dovolj namigov, da ima občutek, da je to že nekje videl,« je pojasnil David Reat, vodja oddelka za podiplomski študij arhitekture na univerzi Strathclyde v Glasgowu. Ustvarjanje bežne podobnosti je tisto, v čemer je saga Vojna zvezd boljša od vseh drugih.

»Epizode I, II in III temeljijo na dizajnu iz 20.ih in 30.ih let prejšnjega stoletja. Epizode IV, V in VI pa na težki industriji 70.ih in 80.ih let,« je pojasnil izvršni kreativni direktor pri Lucasfilmu Doug Chiang. Aktualne epizode odražajo sodobni čas. Potovanje po Lucasovi galaksiji razkrije majevske stopničaste piramide, odtenke baroka, art nouveauja, modernizma, brutalizma in klasične dobe kot tudi srednjega veka – ter celo estetike Tretjega rajha. Prek pogovora z arhitektom so na fox6now.com opisali nekaj znanih krajev iz sage.

Planet Naboo

Planet Naboo, dom matere Luka in Leie, je bil prvič predstavljen v Epizodi I: Grozeča prikazen. Mirna, Zemlji podobna pokrajina je bila mešanica evropskega arhitekturnega stila z dodatkom ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta. »Frank Lloyd Wright je imel velik vpliv na George Lucasa,« je razkril Reat. Ameriški organski slog, oblikovanje v harmoniji z okolico se je dobro ujemalo s prebivalci Nabooja.

Lucasa je pri oblikovanju Nabooja navdihnil Wrightov zadnji projekt, center Marin County Civic v San Rafaelu, v Kaliforniji. Režiser je prav v modri strehi črpal ideje za kupolaste strehe s patino na stavbah na Nabooju. »Glavno mesto Nabooja, Theed, ima pridih bizantinskega cesarstva. Je mešanica italijanske, baročne in turške arhitekture,« je pojasnil Reat. Kraljeva palača je sestavljena iz cerkve Hagije Sofije in Modre mošeje v Istanbulu. Baročni in rokoko interier so posneli v kraljevi palači Caserta na jugu Italije (dom Burbonskih kraljev). Podobe je omilil Chiang, ki si je zamislil, da bi palača stala na robu klifa, iz njega bi tekli slapovi.

Nečloveški prebivalci Nabooja, plazilci Gungani, so živeli v podvodnem mestu, ki spominja na art nouveau, mehurčkasto mesta Julesa Verna. Oblike brez ostrih robov odmevajo delo evropskih arhitektov Hectorja Guimarda in Victorja Horta. »George je hotel, da oblike ne pritegnejo preveč pozornosti,« je pojasnil Szostak. »Vse pa se je moralo prilagajati ljudem, ki živijo v 20. in 21. stoletju,« je še dodal. 

Naboo naj bi prikazal čas nedolžnosti pred prvo svetovno vojno in veliko industrializacijo Zahodnega sveta – ali v Vojni zvezd čas pred prevlado robotov.

Prestolnica Coruscant

Courscant, prestolnica Republike, se je prvič predstavila leta 1997 v posebni izdaji Epizode 4: Vrnitev jedijev. Mesto je navdih črpalo v znanstveni fantastiki iz leta 1940 in sveta Tranton, ki ga je opisal Isaac Asmiov. Koncept mesta je zrasel na idejah grškega arhitekta 20. stoletja Constantinosa Doxiadisa. »Oblikoval je pojem ekumenopolis: planet prekrit z mestnimi območij,« je pojasnil Reat.

Ideja je ostala nespremenjena od prvih skic Ralpa McQuarrieja, število stavb pa se je sčasoma drastično povečalo. McQuarrie si je zamislil mesto, v katerem bi bile še piramide, The Imperial palača pa bi se dvigala nad mestom. Zgradbam so bili dodani odtenki templja Prambanan iz Indonezije in fasada milanske katedrale. Tehnološke omejitve in spremembe v zgodbi pa so zahtevale drugačno mesto, zato gledalci nikoli niso videli Luka in njegovega očeta med bojem v sobi, obkroženi z jezerom lave.

»Ko je Lucas opisoval mesto, je govoril o Manhattnu,« je pojasnil Reat. »Najboljsta mu bila všeč stavbi Empire State in Chrysler Building,« je še dodal. Courscant je dobilo vzdevek »New York na steroidih«.

Zvezda smrti

»To ni luna, temveč vesoljska postaja,« je izjava, ki smo jo lahko slišali v Epizodi IV: Novo upanje. Siva in okrogla – narediti napako ni bilo nič nenavadnega. »Vrteči se uničevalec svetov je gledalcem ponudil vpogled v estetiko Imperija – ki so jo črpali predvsem pri Tretjemu rajhu. Tudi v barvni lestvici,« je dodal Reat. Namenoma ali ne, Zvezda smrti je vključevala značilnosti suprematizma, ki ga je leta 1910 utemeljil ruski umetnik Kazimir Malevič. Prisegal je na geometrične oblike, ki so "lebdele" na slikarskem platnu.

Zvezda smrti ni bila vedno videti kot luna. »Oblikovali so jo od znotraj navzven,« je opisal Reat. »Lucas je hotel ogromno število prehodov, John Barry pa je razmišljal, da bi vse skupaj spravili v okroglo obliko. McQuarrie je sprva narisal nekaj krogov, pozneje pa so jo spravili v eno ogromno kroglo,« je še dodal.

V Epizodi VI: Vrnitev Jedijev je Zvezda smrti dobila novo podobo – okrušeno kroglo. Podobna je bila sliki pokojne Zahe Hadid (kot nekakšna abstraktna urbana pokrajina). 

V Epizodi VII: Sila se prebuja so se pripadniki Prvega reda preselili na leden planet. Zbrana vojska pa je spominjala na dogajanja v Hitlerjevi Nemčiji, tudi barva prapora je bila izredno zgovorna (rdeča, s črnim simbolom na sredini). »Ni prefinjeno. Vse v Vojni zvezd mora imeti pomen že ob prvem pogledu,« je dodal Reat.

Cloud City, Bespin

Zvezda Bespin je zaradi svojih pogojev življenje omogočala v samo eni plasti svoje atmosfere, kjer se je oblikovalo Mesto v oblakih. Korenine mesta segajo v začetek 18. stoletja, pojasnjuje Reat, v lebdečem mestu Laputa in knjige Johnathana Swifta, Guliverjeva potovanja. McQuarrieje dejal, da je navdih za mesto našel v nanizanki Flash Gordon.

Tesno povezano mesto nad oblaki, ki ga lahko vidimo v Epizodi V: Imperij Vrača udarec, je pomagalo tudi Nasi, ki je leta 2014 predlagala HAVOC, lebdeče naselje nad strupenim ozračjem Venere, iz katerega bi lahko raziskovali našo najbližjo sosedo v domačem osončju.

Ahch-To

Planet Ahch-To, na katerem je v jeseni življenja živel Luke Skywalker, ima več vode kot kopnega. Na skalnatem površju naj bi bil po mnenju oboževalcev Vojne zvezd prvi tempelj jedijev (ravno zato, naj bi na njem živel Luke). Jediji in drugi prebivalci so na njem živeli v kamnitih bivališčih, ki spominjajo na panje.

Nekateri so ravno zaradi razlik v arhitekturi kritizirali ustvarjalce Vojne zvezd, češ da velika mesta uspevajo le tam, kjer živijo večinoma ljudje, drugi prebivalci pa imajo primitivna bivališča. Reat je v tem primeru zagovarjal Lucasa in pojasnil, da je režiser moral pokazati razliko med dehumanizirano tehnologijo Imperija in naravno arhitekturo drugih, ki pa je po mnenju Reata veliko bolj sofisticirana, kot se zdi na prvi pogled. 

Kamnita bivališča, ki jih lahko vidimo v Epizodi VII: Sila se prebuja, so podobna krščanskemu samostanu iz 6. stoletja na Irskem. Njihove ideje so uporabili tudi v Epizodi VII: Zadnji jedi, čeprav še danes ni znano, od kod so jih menihi črpali.