Slovenci porabimo 117 litrov vode na dan

Poraba vode v gospodinjstvu ter v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih na prebivalca se po podatkih državnih statistikov od leta 2008 bistveno ne spreminja.

V letu 2010 je bilo v Sloveniji od 125 milijonov kubičnih metrov (m3) načrpane vode porabljenih 85 milijonov m3 vode za gospodinjstva, 31 milijonov m3 vode za druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, šest milijonov m3 vode je bilo dobavljenih drugim vodovodnim sistemom, trije milijoni m3 vode iz hidrantov pa so bili porabljeni za potrebe gasilcev, za čiščenje cest, ulic.

Poraba vode v gospodinjstvu ter v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih na prebivalca se od leta 2008 bistveno ne spreminja. V zadnjih letih se je skupna količina porabljene vode zmanjšala za 0,2 odstotka na 84,5 milijona m3 vode oz. na 57 m3 vode na prebivalca, so danes sporočili s Statističnega urada RS.

Največ vode v gospodinjstvu na prebivalca so v letu 2010 porabili v osrednjeslovenski statistični regiji, skupaj 57 m3 načrpane vode na prebivalca. V gorenjski in obalno-kraški regiji je bilo porabljenih po 42 m3, v notranjsko-kraški in goriški regiji po 37 m3, v savinjski in podravski regiji po 36 m3, v zasavski regiji 34 m3, v spodnjeposavski regiji in v jugovzhodni Sloveniji po 33 m3, v koroški regiji 30 m3, najmanj pa v pomurski regiji, in sicer 27 m3 vode na prebivalca.

Količine porabljene vode v m3 na prebivalca v posameznih državah članicah EU se med seboj močno razlikujejo. Po podatkih Eurostata je bilo v državah EU v povprečju v letu 2008 oz. 2009 porabljenih 70 m3 vode na prebivalca. Zadnji razpoložljivi podatki o porabi vode v enem letu v m3 na prebivalca pa se nanašajo na različna obdobja zadnjih let.

Največ vode na prebivalca v enem letu, to je nad 125 m3, je bilo porabljene na Irskem, in sicer 141 m3 na prebivalca, sledijo Ciper, Latvija in Velika Britanija, kjer se giblje poraba vode med 101 in 125 m3 na prebivalca, med 76 in 100 m3 vode na prebivalca porabijo v Franciji, Latviji, Španiji in na Švedskem, največ držav, med katerimi je tudi Slovenija, pa porabi med 51-75 m3 vode na prebivalca. Najmanjšo količino porabljene vode v enem letu in sicer med 0-50 m3 na prebivalca beležijo na Češkem, Estoniji, Litvi, Madžarski, Poljski in Romuniji.

Čistost okolja, v katerem živimo, se kaže tudi v kakovosti vode, saj je ta ključna za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi. Za zdravo življenje pa je pomembna tudi prehrana, tako način pridelave hrane kot tudi predelava in priprava hrane. Prav tej temi je namenjen letošnji svetovni dan voda - z geslom Voda in varnost preskrbe s hrano, ki ga obeležujemo v četrtek. Pomembno je, da se zavedamo, da je voda vir našega življenja: naša skrb mora biti namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik in njihove kakovosti ter ravnanju z odpadnimi vodami, navajajo statistiki.

Slovenija se uvršča med vodno zelo bogate države v Evropi. Letno se po ozemlju Slovenije samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode. To pomeni, da skupna količina vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Večina rek izvira v alpskem svetu, zato je največ pitne vode v zgornjem delu rek. Med vodno bogastvo Slovenije uvrščamo tudi izvire, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.

Kako pomembna je voda pri pridelavi hrane, nam kažejo tudi pridobljeni podatki o namakanju kmetijskih in drugih površin. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2010 je bilo za namakanje porabljenih 1,6 milijona m3 vode, od tega je bilo 66 odstotkov namakalne vode iz zbiralnikov, 34 odstotkov pa iz tekočih voda, podtalnice in iz drugih virov.