
Paradižnik in plodovke namreč potrebujejo veliko sonca in toplote za rast, in če želimo, da nas bodo okusno razveseljevali vse poletje, ne smemo zamuditi prihajajočih dni za sajenje.
Ker je sezona za plodovke zelo dolga, potrebujemo kakovostno sadike, ki morajo biti zdrave in primerne velikosti. Če na sadiki opazimo rjave lise ali pege na deblu oziroma listih, takšno sadiko raje zavrzimo. Prav tako je dobro biti pozoren na korenine, ki naj bodo čim bolj bele barve, in že takoj izločimo rjave ali gnile. Kakovostna sadika je pri paradižniku visoka približno 30 cm, deblo je debelo in čvrsto, listi so temno zelene barve in enakomerno razporejeni po vsej rastlini.
Ko se lotimo sajenja, je dobro vedeti, da pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali celo položno v zemljo (paradižnik ima posebno sposobnost, da požene korenine iz zakopanega stebla). Ob sajenju pa uporabimo ekološko organsko gnojilo v obliki pelet COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za plodovke, ki vsebuje veliko kalija. Ta je namreč pomemben za tvorjenje plodov, čvrstost rastline in močan koreninski sistem. Posebnost gnojila je dodatek ovčje volne. S tem bomo dobrodejno vplivali tudi na rahljanje tal in boljše zadrževanje vode in hranil. S tem gnojilom sicer lahko dognojujemo vse plodovke vsaj enkrat mesečno za dober pridelek.
Sadike v fazi cvetenja ali celo s plodovi niso najbolj primerne za vzgojo, ker to pobira hranila, ki jih rastlina porablja za začetno rast. Presajanje je šok za rastlino in lahko povzroči težave pri nadaljnji vzgoji, kar pomeni, da bo rastlina bolj dovzetna za bolezni.
Paradižnik je ogromna vrtnina z zelo velikim koreninskim sistemom. Da bomo okrepili začetno rast in razvoj, vse sadike vrtnin takoj ob sajenju zalijemo s kombinacijo simbiotskih bakterij Rasti P in rdečih morskih alg Rasti Algoplasmin. Simbiotske bakterije se naselijo na koreninski sistem rastline in omogočijo boljše črpanje hranil ter obenem ščitijo rastlino pred škodljivimi boleznimi. Najbolj viden učinek pa je veliko večji koreninski sistem. To je zelo pomembno za vse plodovke, ki imajo tako več plodov.
Vedno izbirajmo med odpornimi sortami – modernimi hibridi in češnjevimi paradižniki. Zelo odporni so tudi domači sejančki (oz. tisti, ki so se sami zasejali), to so drobni češnjevci. Najmanj pa so odporne sorte z velikimi plodovi, kot je volovsko srce. Vendar imejmo v mislih, da odpornost pomeni le manjšo možnost za okužbo, ne pa imunosti proti bolezni.
Predvsem je pomembno paziti na zunanje temperature, saj je paradižnik rastlina toplote in sonca. Na prosto ga sadimo okoli 15. maja, ko se končajo vse spomladanske pozebe oziroma ko se končajo »ledeni možje«. Jutranja temperatura zraka naj bo vsaj 12 °C, čez dan pa vsaj 20 °C. To pomeni temperaturo tal približno 15 °C, seveda sredi maja.
Paradižnik in vse druge plodovke potrebujejo veliko sonca, zato jim namenimo dobro sončno lego. Rastline posadimo (in postavimo lonce) v smeri vetra, ker je pomembno, da se rastline po dežju čim hitreje osušijo, saj tako zmanjšamo pojav bolezni. Lonce lahko postavimo pod balkon. S tem zaščitimo rastline pred padavinami in tako močno zmanjšamo možnost pojava bolezni. Za vzgojo v loncih uporabimo COMPO BIO zemljo za plodovke BREZ ŠOTE. Zemlja je sestavljena izključno iz naravnih, obnovljivih virov in je primerna tudi za ekološko pridelavo. Vsebuje humus iz lubja, kokosova vlakna, zeleni kompost, lesena vlakna in organska gnojila.
Dognojevanje igra veliko vlogo pri pridelku, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, vse do jeseni. Za dognojevanje uporabimo organsko COMPO BIO tekoče gnojilo za paradižnik. Vsebuje veliko naravnega kalija. Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti in tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko. Največji učinek za najboljši pridelek dosežemo tako, da gnojimo preko koreninskega sistema in preko listov. Hranila so tako rastlini na voljo preko listov, ki hranijo plodove, in še preko žilnega sistema, ki prenaša hranila iz tal. Za foliarno dognojevanje (preko listov) škropimo s COMPO BIO tekočim gnojilom za paradižnik. Za gnojenje preko koreninskega sistema pa uporabimo COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za plodovke.
Vsi vrtnarji poznamo črno gnilobo okoli muhe plodu paradižnika. Na srečo gre samo za pomanjkanje kalcija. Da preprečimo to pomanjkanje, za dognojevanje uporabljamo specialno kristalno gnojilo Rasti PLOD. To gnojilo poleg kalcija vsebuje tudi veliko kalija. Z uporabo tega gnojila pridelamo številčnejše in debelejše plodove, preprečujemo črnenje konic in zmanjšujemo pokanje povrhnjic plodov, zvišujemo čvrstost in trpežnost plodov ter podaljšujemo čas skladiščenja.
Paradižnik sadimo kar precej narazen, saj potrebuje dovolj prostora. Praviloma ga sadimo na razdaljo približno 70 cm, a veliko je odvisno od posamezne sorte. Ne pozabimo na močno oporo za vse plodovke, ne le paradižnik. Privezujemo z elastično vrvico, da ne poškodujemo sadike.
Ko naredi prve cvetne nastavke, je čas za odstranjevanje spodnjih listov. Tako nam pod paradižnikom ostane dovolj prostora, ki ga lahko zapolnimo s setvijo berivke ali sadikami glavnate solate. Prav tako posadimo kakšno čebulnico: čebulo, česen, drobnjak. Ob paradižniku se dobro počuti tudi zelje, saj ga paradižnik ščiti pred kapusovim belinom tako, da zmede škodljivca s svojim intenzivnim vonjem in ta ne najde zelja, ki raste ob paradižniku. Kot koristne rastline sadimo zraven ognjič, kapucinke in meto, ki preganjajo bolezni in škodljivce ter privabijo opraševalce. Za boljši okus paradižnika poskrbi bazilika ali zelena. Sam vedno zraven potaknem še šalotko, čebulo ali česen. Čebulnice odganjajo glivične bolezni.
Vas zanima več o vrtnarjenju in vzgoji rastlin? Obiščite spletno stran metrob.si.
Naročnik oglasne vsebine je Metrob