To čudežno zelišče raste kar na vašem vrtu – spoznajte moč timijana oz. materine dušice

Ste vedeli, da že iz narave izhaja več kot 50 vrst materinih dušic ali timijanov, dodatne sorte pa je s selekcijo ali križanjem – predvsem za okrasne namene – ustvaril človek? Poleg značilnega videza jih druži velika skupna lastnost – vsebujejo značilno dišeče eterično olje, katerega najpomembnejša sestavina je fenolna spojina timol. Ta pri človeku skupaj z drugimi fenolnimi spojinami v rastlini že z duhom, že s tem, da se rastline samo dotakne, zbuja blagodejen učinek. Eterično olje te nežne, po drugi strani pa robustne rastline, ki preživi na revnih tleh, tako rekoč na kamnu, je zelo zdravilno, kar so ljudje spoznali že pred davnimi stoletji.

V Sloveniji raste materina dušica na suhih, sončnih travnikih, pašnikih in kamnitih pobočjih vse od nižin do gorskega sveta. Opisanih je veliko botaničnih vrst, a je določevanje težavno, saj so rastline zelo spremenljivih oblik in se pogosto križajo. Vse so uporabne v zdravilne namene – bolj kot prirojene lastnosti vpliva na vsebnost aromatičnih in zdravilnih snovi rastišče (vrsta tal, podnebje, nadmorska višina). V farmacevtski industriji zato uporabljajo za samorasle materine dušice skupno ime Thymus serpyllum (poljska materina dušica; tudi plazeča se materina dušica), medtem ko je botanično ime za vrtno materino dušico Thymis vulgaris (navadni ali vrtni timijan). A od domačin samoraslih vseeno navedimo eno pogosto, polajevo materino dušico (Thymus pulegioides).

Blazinasti timijan se razraste tudi med širše položenimi takovci. Foto: Kathryn Roach/Shutterstock

Ker so materine dušice (v nadaljevanju bomo to ime uporabljali tudi sinonimno za timijan) rastline naših krajev, se posajene na vrt ali v lonček na prosto obnesejo kot trajnice (to pomeni, da prezimijo). A so sonceljubne trajnice, ki imajo rade suho rastišče, zato moramo to pri zasaditvi upoštevati. Ker ne marajo zastajanja vode, jim na rastišču ali v lončku napravimo dobro drenažo.

Zelišča v loncih – napake, ki jih najpogosteje delamo, in kako jih preprečiti

Kako spoznamo materini dušico

Rastline materine dušice so običajno majhni, trajni grmički, ki zrastejo od 5 do 40 centimetrov visoko, večina samoraslih (iz narave) pa je polegle rasti. Pogosto so precej gosti z močno razvejenimi stebli, ki so pri dnu nekoliko olesenela. Lističi so majhni, od podolgovati do eliptični, na spodnji strani dlakavi, po robu pogosto zviti in na kratkem peclju s prilističi, razporejeni drug nasproti drugega vzdolž stebel. Lahko so različnih odtenkov zelene ali zelenosive barve, pri nekaterih sortah tudi kontrastno obrobljeni, in prijetno dišeči.

Cvetovi so majhni in dvoustni, razporejeni v kroglasta ali bolj podolgovata socvetja in so lahko različnih barv, najpogosteje rožnati, škrlatni, lila ali pa celo beli, cvetijo maja do septembra, po primorskih suhih travnikih celo prej. Polegle rastline v naravi prej zavohamo kot zagledamo, proti tlom se obrnemo šele, ko nam izpod podplatov zaveje dišeči pozdrav.

Materina dušica je zadovoljna z revnimi tlemi. Foto: Photo By Loe/Shutterstock

Uporaba v zdravilne namene

Čaj materine dušice se v ljudski medicini uporablja za lažje izkašljevanje, saj zmehča sluz in lajša krče bronhijev. Čaj lahko uporabimo tudi za inhalacije. Pri vneti ustni sluznici in slabem zadahu pomaga grgranje. Čaj cenijo pri prebavnih motnjah, vnetju želodčne sluznice, astmi in driski pri otrocih. Zunanje se uporablja za umivanje ali kot dodatek h kopelim, saj pospešuje krvni obtok in vpliva na kožne nečistoče.

Farmacevti so dokazali, da ima materina dušica izrazit antiseptični učinek, da deluje tako proti bakterijam kot glivicam. V laboratorijskih razmerah so ugotovili, da njeni izvlečki zavirajo razmnoževanje in rast znane bakterije Helicobacter pylori v želodcu, seve povzročiteljev tuberkuloze, vnetja žrela in dihalnih poti. V lekarniških sirupih uporabljaj vodno-etanolni izvleček zeli, medtem ko si doma iz nje pripravimo čaj v obliki poparka. Rastlina vsebuje eterično olje, v katerem so glavne sestavine fenolne spojine, med njimi je največ timola in karvakrola.

Nabiranje rastlin

Nabiramo celotne rastline (nadzemni del) v času cvetenja, od junija do septembra. Samoraslo materino dušico, ki je bolj nežna kot vrtni timijan, režemo s škarjicami; če jih trgamo z roko, pazimo, da jih ne izpulimo s koreninami vred, kar se rado zgodi. V naravi smo pri nabiranju zmerni, nikdar ne porežemo celega rastišča. Nabrane rastline sušimo v senčnem in zračnem prostoru.

Citronski timijan. Foto: Wei Hwc/Shutterstock

Uporaba v kulinariki

Materina dušica ali timijan, ki je toplega okusa, hkrati rahlo sladkega in poprastega, se uporablja za začinjanje najrazličnejših jedi, tako mesnih kot zelenjavnih. Je pogosta sestavina sredozemskih začimbnih mešanic.

Timijan tudi med dolgim kuhanjem ohrani vonj in okus ter celo okrepi okuse drugih zelišč in jih ne prekrije. Začinjanje mesa, tudi bolj mastnega, pripomore, da je jed laže prebavljiva.

Raba v okrasne namene v vrtu

Timijani oz. materine dušice se v vrtovih uporabljajo tudi v okrasne namene, saj se odlikujejo po raznolikih in prijetno dišečih listih, lepih cvetovih ter večnamenski uporabnosti.

Zelo priljubljena je raba za pokrivanje tal, saj je večina vrst polegle rasti, imajo listke tudi pozimi (vednozelene trajnice) in imajo rade sušo. Uspevajo na sončnih rastiščih, v revnih, suhih ali vlažnih in odcednih tleh. Prenesejo tudi sušo. Sadimo jih lahko celo v pesek in med kamne, kjer je le malo zemlje in hrane. Lepo bodo uspevale med ploščami in tlakovci na vrtnih poteh.

Zbirka materinih dušic v skalnjaku. Foto: Photowind/Shutterstock

Kot nadomestek trate na suhih, sončnih rastiščih lahko posadimo več vrst. Thymus praecox, rana materina dušica, je pritlehno rastoča vrsta, saj se dvigne le do 5 cm v višino. Listi so majhni podolgovati, temno zeleni. Nanizani so vzdolž poleglih stebel. Pri sortah so cvetovi različnih barv – beli, rožnati, škrlatni, lila. Thymus pseudolanuginosus raste v gostih blazinah. Drobni listi so modrozeleni in dlakavi, kar jim daje srebrnkast nadih. Poleti cvetijo dvoustni rožnato-vijoličasti cvetovi, ki se razvijajo v listnih zalistjih. Posamezen poganjek lahko seže tudi do 30 cm v širino. Za lepšo in bolj strnjeno rast je priporočljivo, da jih spomladi skoraj do tal porežemo.

Kot okrasna trajnica je priljubljen tudi citronasti timijan z vonjem po limoni (Thymus x citriodorus), ki je naravni križanec med polajevo materino dušico in vrtnim timijanom. Pri njem poznamo različice z rumeno obrobljenimi ali rumenkastimi listi. Zanimivi so za zasajanje v gredice, skalnjake in vrtne potke, tlakovane s kamni, zaradi arome in vonja pa je zelo priljubljen tudi v kuhinji.

Takole je cvetela materina dušica prvega maja v Vipavski dolini, takoj za bankino prometne ceste Vogrsko–Ozeljan. Foto: J. B.

Sajenje materine dušice za začimbnico v lonček ali v vrt

Zadostuje ji 15 cm globok lonček s peščenim, revnim substratom. Na dno dodamo drenažo iz kamenčkov, lonček pa postavimo na toplo, sončno mesto. Zalivamo redko – šele ko se zemlja popolnoma osuši. Junija že lahko obrezujemo poganjke, kar spodbuja razrast in ohranja lepo obliko grmička. Dva­krat v sezoni ga lahko porežemo 10 cm nad tlemi ter poganjke posušimo in shranimo. Nekaj cvetov pustimo za seme, ki ga poberemo jeseni. Pred zimo rastline ne porežemo, saj jo suhe vejice varujejo pred mrazom (porežemo jih spomladi).

Če posadimo na gredice več sadik vrtnega timijana (Thymus vulgaris), ki ima nekoliko višje grmičke, jih sadimo na razdaljo 20 x 20 cm. Ne gnojimo jih. Za rez in zalivanje velja enako kot pri timijanu v lončkih.