Odprta vrata: Interier, kjer imajo glavno vlogo knjige

Le redko se še zgodi, da je v sodobnih interierjih mogoče opaziti knjige. Te so v zadnjih letih nekako izginile iz domačih knjižnih polic. A v hiši, ki jo predstavljamo tokrat, ni tako. V domu mlade štiričlanske družine so knjige v glavni vlogi – osrednja dekoracija prostorov in izhodišče prenove. Slednjo je zasnovala arhitektka Meta Kutin iz biroja mKutin.

Knjižne police so pregrada med jedilnico in dnevno sobo. Foto Janez Marolt

Projekt je obsegal prenovo notranjosti 150 kvadratnih metrov velike družinske hiše, ki je že pred leti dobila novo fasado in okna, zato v fasadni ovoj niso posegali. »Naročniki niso želeli prevelikih gradbenih sprememb, zato smo posege v objekt načrtovali posebej premišljeno. Obstoječa zasnova hiše je obsegala veliko ločenih prostorov, ki so se nizali ob hodniku. Z izbranimi manjšimi preboji nosilnih sten smo prostore povezali, tako da je zasnova začela podpirati sodoben način bivanja. Kuhinja, jedilnica in velika dnevna soba so postali povezani. Spalnica pa se je povezala z garderobo in delovnim prostorom,« je pojasnila arhitektka Meta Kutin. Občutek odprtosti so namesto z velikimi preboji poskušali doseči z drugimi prijemi. Na primer, z vratnimi podboji brez zgornje prečke, ki optično bolj povežejo prostore.

Osvetlitev poskuša biti čim manj vpadljiva, nad kuhinjskim otokom in mizo so poudarjene spuščene luči. Foto Janez Marolt

Stropovi in stene hiše so bili po besedah arhitektke izredno neravni in nenatančno izvedeni, kar je značilno za starejše objekte, ki so bili grajeni večinoma v samogradnji in brez gradbenih pripomočkov, ki jih imamo danes na razpolago. »Postavljeni smo bili pred odločitev, ali stropove nekoliko znižamo z mavčnokarotonskimi ploščami, jih s tem poravnamo in posledično poenostavimo izvedbo vgradnega pohištva. Na koncu je odločitev padla v prid odprtosti prostora. Izziv pa je ostal zlasti pri izvedbi notranjih vrat, saj sem želela, da se podboji izvedejo brez prečnega dela. S tem smo dobili učinek, da strop prosto 'steče' skozi, ko so vrata odprta, in dodatno odpre prostore,« še pojasnjuje sogovornica.

Knjižne police so v dnevnem prostoru glavna stenska dekoracija in spominjajo na tapiserijo. Foto Janez Marolt

Izhodišče zasnove interierja je bilo zlasti ustvariti dovolj prostora za zbirko knjig, ki se bo v prihodnosti še večala. Naročniki so si po besedah arhitektke želeli tudi vgradno pohištvo, ki ne zahteva veliko vzdrževanja, pri čemer so posebej poudarili, da ne želijo hladnega in minimalističnega interierja. Želeli so topel dom, v katerem se življenje vrti okrog kuhinjskega otoka in v različnih mikro ambientih, kjer so prisotne knjige.

Knjige imajo tako glavno vlogo v tem interierju. Kar je danes izredno redko. »Knjige so se umaknile tablicam in spletu, kar je zelo spremenilo interier doma, kaže pa tudi na neko splošno spremembo vrednot. Mislim, da nič ne more odtehtati počitka na domačem kavču, ko nas ob pogledu na naslove na hrbtiščih domače zbirke knjig, ponese v različne zgodbe, časovna obdobja, spomine ali ideje, ki se skrivajo za platnicami ... Kot je zapisal Giacomo Leopardi: "Tako se v tej brezmejnosti utaplja misel moja in ljubo mi toniti je v tem morju." Z vidika arhitekturnega ambienta je bil izziv umestiti zadostno površino knjižnih polic za zares impresivno zbirko knjig naročnikov,« še pravi arhitektka. Ob tem dodaja, da je z rešitvami želela izraziti, da je knjiga del vsakdana naročnikov, a hkrati ne ustvariti občutka natrpanosti prostorov s knjigami.

V nadstropju je poleg dveh otroških sob tudi prostorna spalnica oz. zasebni prostor staršev, ki obsega tri delno ločene kotičke – skupen delovni prostor s knižnjimi policami, garderobo in spalni del s posteljo. Foto Janez Marolt

Knjižne police je tako umestila v dnevni prostor, kjer so glavna stenska dekoracija in spominjajo na tapiserijo. Police so zasnovane kot okras prostora, kot slike, zato ne segajo od tal do stropa. Vse z željo, da prostora ne bi pretirano obtežile in zapolnile. Ob policah je tudi globoka vgradna klop, namenjena najmlajšim za igro, branje ali le poležavanje.

Knjižne police so umestili tudi v jedilni kot, spalnico in celo na hodnik, kjer nadomeščajo stopniščno ograjo, kjer so dostopne z obeh strani. Tu je tudi prvi stik obiskovalca s prostorom – ob vstopu se preobuje na klopi, ki je del knjižne omare.

Na hodniku knjižne police s knjigami nadomeščajo stopniščno ograjo. Foto Janez Marolt

V interierju prevladuje hrastov les v kombinaciji nežno sivih odtenkov. »Zasnova pohištvenih elementov je preprosta, gladke linije omar pa dopolnjujejo ročaji in obešalniki v krožnih oblikah. Glavni barvni poudarki so pisana hrbtišča knjig, ki dialog iščejo s keramiko v rdeči ali sivomodri barvi.«

Osvetlitev, ki je iz praktičnih razlogov stenska, poskuša biti čim manj vpadljiva. Nad kuhinjskim otokom in mizo so poudarjene spuščene luči, ki so jih izbrali skupaj z naročniki.

Pogovor z arhitektko: Streha začrta silhueto hiše