Odprta vrata: Dom odraščanja je postal nov dom za mlado družino

Dom, v katerem je odraščal investitor, sta preoblikovali v dom za občasno bivanje mlade družine. Sto kvadratnih metrov veliko stanovanje se nahaja v večstanovanjskem objektu iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta je bil na prelomu tisočletja temeljito prenovljen, izvedena je bila nova fasada in dodani večji balkoni, notranjost stanovanja pa je še vedno odsevala obdobje gradnje.

»Stanovanje, v katerem je investitor odraš­čal, je bilo pred prenovo še vedno polno osebnih spominkov in čudovitega pohištva preteklih generacij. A investitor si je namesto nostalgičnega oživljanja preteklosti za svojo družino zaželel novega začetka v sodobnem domu. Stanovanje smo tako povsem olupili, le okna v spalnicah so ostala nespremenjena, saj so bila še uporabna,« pojasnjuje arhitektka Nina Štajner, ki skupaj z Matejo Katjo Vrtovec Jerančič vodi biro NIŠA arhitektura.

Vizualno je vhodna avla od preostalih delov ločena z niansiranjem barv. Foto Anže Vrabl

Kuhinja je bila po njenih besedah zaprta, majhna in obložena z vzorčasto keramiko, leseni opaži so optično nižali strope, sanitarije pa so bile ločene od kopalnice. Pred prenovo je bilo stanovanje del večjega povezanega stanovanja, ki je obsegalo polovico nadstropja in je nekoč nastalo s povezavo dveh bivalnih enot. Zdaj so ju spet ločili, ena je ostala dedku, druga pa mladi štiričlanski družini.

Pod grajskim hribom

Kuhinja – prehodno središče doma

Tlorisno se je največja sprememba zgodila v kuhinji. Ta je zdaj odprta in je postala nekakšno prehodno središče doma. »Zaradi konstrukcijskih omejitev je ni bilo mogoče povsem funkcionalno združiti z dnevno sobo, vseeno pa smo jo želeli bolj povezati s preostalimi prostori. Pred radovednimi pogledi s hodnika jo zastira velika omara, ki se odpira na obe strani, njena sijajna površina pa poskrbi za odblesk svetlobe,« še dodaja arhitektka. Vizualno je vhodna avla od preostalih delov ločena z niansiranjem barv. Celoten prostor je namreč odet v topel odtenek kapučina.

Kuhinjo pred pogledi s hodnika zastira velika omara, ki se odpira na obe strani. Foto Anže Vrabl

»Odprt prehod obiskovalca najprej povabi v bivalni del, ki združuje jedilnico in dnevno sobo. Za čim več naravne svetlobe smo si tu drznili porušiti parapet vzhodne stene in s tem kar se da povečati okensko odprtino. Poleti je novo panoramsko steno mogoče odpreti in bivalno površino razširiti na balkon,« nadaljuje sogovornica.

Na drugi strani kuhinje ožji hodnik vodi do spalnic, kopalnice in utilitija. Kopalnico in stranišče, ki sta bila prej ločena, so povezali v en prostor, ki je po besedah arhitektke urejen v skladu s sodobnim načinom bivanja: ima odprto kabino za prhanje, vgradne niše za odlaganje, veliko ogledalo in kakovostno osvetlitev.

V spalnici so posteljo umestili na sredino prostora. Foto Anže Vrabl

»Investitorja sta si želela sodoben dom s funkcionalno zasnovo za občasno bivanje, ki pa lahko nekoč postane tudi stalno. Na začetku načrtovanja smo imeli cilj, da bi v novo podobo prostorov vključili tudi nekaj starih družinskih kosov, pa se kar niso in niso skladali z ambientom. Delovali so nekako na silo dodani, zato smo se vdali in ustvarili povsem sodoben koncept notranje opreme,« odgovarja arhitektka na vprašanje, kaj je bilo izhodišče zasnove interierja.

V spalnici so želeli ustvariti vtis hotelske suite. Foto Anže Vrabl

Pri spalnici so želeli zaradi prehodne narave bivanja v stanovanju ustvariti vtis hotelske suite. Posteljo so zato umestili na sredino in garderobni del od spalnega vizualno ločili s komodo in visečim poličnikom. Prostor pod oknom pa so izkoristili za umestitev pisalne mize in klopi za odlaganje prtljage.

Kot v gorski koči

Povezani otroški sobi

Otroški sobi sta bili že pred prenovo notranje povezani z večjimi drsnimi vrati in to kakovost so ohranili. Ker sta bili prej različnih velikosti, so steno nekoliko premaknili, da sta nastala čim bolj enakovredna prostora. Steno, ki deli sobi, in drsna vrata so odeli v bleščečo oblogo, ki ustvarja zanimive odbleske svetlobe. Pod okni so umestili pohištvena elementa, ki združujeta pisalno mizo in klop, v tem delu so tudi stene in strop obarvali v ujemajoč se odtenek ter prostor tako vizualno poudarili.

Otroški sobi sta bili že pred prenovo notranje povezani z večjimi drsnimi vrati in to kakovost so ohranili. Foto Anže Vrabl

Postelji, ki sta izdelani po meri, omogočata izvlečno povečavo ležišča, tako lahko družina sprejme v goste tudi prijatelje. »Barvna paleta otroških sob je topla in umirjena, bež osnovne tone, ki se pojavljajo tudi v drugih prostorih, smo kombinirali s teksturo brušene platine in pudrasto rožnato barvo, ki nakaže, da tu bivata deklici. Mehkobo dodajo razkošne zavese, zaobljene oblike posteljnega vzglavja ter tapeta s sanjavim potis­kom oblakov,« še pravi Nina Štajner.

Otroške sobe: Bolj kot barvnim trendom prisluhnimo otroku

Nežni odtenki za svežino v prostoru

»Želeli smo ustvariti svetel in svež prostor, zato smo izbrali nežne bež in krtovo sive (taupe) odtenke ter svetel les v teksturi hrasta. Parket v vzorcu ribje kosti se navezuje na klasične ambiente, a je zaradi večjih ploskev sodobnejši. Prostore mehčajo teksture polprosojnih zaves, preproge, tapete in oblazinjenega pohištva. Za malce robustnosti in kontrasta poskrbijo črni in zlati detajli, prefinjenost pa vnesejo pohištveni elementi v teksturi brušene medenine,« sogovornica opisuje opremo, pri kateri so po njenih besedah lovili ravnotežje med željama obeh investitorjev – on si je želel izčiščenega minimalizma, ona pa ima rada kakšen drzen poudarek. »Tako je mogoče v vsakem prostoru med nežnim minimalizmom opaziti kakšen drzen kos, ki pritegne pogled. Morda je to zlata luč nad jedilno mizo, keramika z vpadljivim vzorcem praproti v kopalnici ali prav dramatično ogledalo v spalnici.«

Otroški sobi sta bili že pred prenovo notranje povezani z večjimi drsnimi vrati in to kakovost so ohranili. Foto Anže Vrabl

Pri načrtovanju je bila največji izziv nosilna stena med kuhinjo in bivalnim prostorom. »Če bi jo lahko porušili, bi ta dva prostora lahko bolj povezali, tako pa smo se morali sprijazniti, da ostajata ločena. Drugi izzivi so bili povezani s samo izvedbo. Stanovanje sva si namreč ogledali le med izmero obstoječega stanja, nato pa med prenovo nisva bili fizično prisotni. Načrti so zato morali biti toliko bolj natančni in obsežni,« še pripoveduje arhitektka in dodaja, da sta na daljavo usklajevali dobavitelje in ekipe izvajalcev na lokaciji ter se trudili čim bolje znajti v različnih jezikih, v katerih je potekala komunikacija med njimi.