VIDEO: Ali najem arhitekta res podraži projekt? Resnice in zmote o delu arhitektov (Mateja Katja Vrtovec Jerančič in Matija Berčič)

Za začetek smo sogovornika povprašali o odnosu Slovencev do arhitektov, ali še vedno velja prepričanje, da so arhitekti nepotreben strošek in si jih lahko privoščijo le premožnejši? Arhitekta razložita, da se je mentaliteta v zadnjih letih nekoliko spremenila, ljudje razumejo, da je arhitekt na njihovi strani, hkrati pa se je zaostrila zakonodaja tako, da je prisotnost pooblaščenega projektanta zdaj nujna. Mateja Katja Vrtovec Jerančič doda: »K prepoznavnosti doprinosa dela arhitektov so veliko pripomogli tudi mediji in internet, ljudje zdaj lažje najdejo pomoč arhitektov.«

Najpogostejše zmote o arhitektih in kako vplivajo na projekte

Zanimalo nas je, katere so po mnenju naših sogovornikov glavne zmote o delu arhitektov. Arhitekt Matija Berčič kot eno večjih zmot izpostavi dejstvo, da si veliko ljudi predstavlja, da arhitekt bdi nad projektom tudi tekom izvedbe, čemur praviloma ni tako. Delo arhitekta je strogo planiranje in izris vseh načrtov, ki bodo projekt pripeljali do izvedbe. Izvedba sama pa ni delo arhitekta,  seveda je običajno v ponudbo vključeno spremljanje projekta, strokovni nadzor pa mora biti v rokah zunanjega strokovnjaka. Mateja Katja Vrtovec Jerančič kot zmoto o delu arhitektov omeni tudi časovni okvir dela: »Težko je delati na hitro in pod časovnim pritiskom, ideje dostikrat ne padejo kar z neba, včasih je treba malce prespati, o svojem delu razmišljamo tudi v prostem času.«

Arhitekturno načrtovanje: koliko časa traja in kako poteka

Kako pa je s časovnim okvirjem razvoja projekta? Arhitekta poudarita, da je časovni okvir projekta lahko zelo odvisen od hitrosti potrjevanja posameznih faz oziroma odzivnosti investitorja. Razvoj idejne faze lahko sicer po besedah sogovornikov traja nekako od enega do treh mesecev. Ko gre projekt v pridobivanje mnenj in gradbenega dovoljenja, so lahko časovni okvirji zelo različni, odvisni so predvsem od javnih ustanov, običajno pa cel postopek traja eno leto. Projekt za izvedbo se nastavi med čakanjem na gradbeno dovoljenje, nato pa traja še kakšen mesec, da se vse zaključi.

Kdaj pa velja v postopek načrtovanja novogradnje vključiti arhitekta za interier oziroma notranjega oblikovalca? Vrtovec Jerančičeva razloži: »Načrtovanje notranje opreme naj se začne takoj po potrditvi idejne zasnove arhitekture. To namreč dopušča čas, da se pred projektom za gradbeno dovoljenje naredi še kakšne funkcionalne prilagoditve, ki se jih nato upošteva pri projektu za izvedbo. Upoštevati pa velja tudi dejstvo, da tudi načrtovanje interierja terja svoj čas; običajno projekt traja približno tri mesece.«

Deloindom podkast: Kako ustvariti prostor, ki nikoli ne gre iz mode

Mateja Katja Vrtovec Jerančič razloži še razvoj projekta v primeru prenove nepremičnine: »Na lokaciji se objekta naredi izmera ter nato izris posnetka obstoječega stanja. Potem se pripravi idejna zasnova z variantami tlorisnih rešitev in kolaži materialov ter referenčnih primerov. Na podlagi potrjenega tlorisa in estetske usmeritve se gradi trodiemzionalni model prostora in renderje. Na koncu pa pridejo na vrsto izvedbeni načrti, ki zajemajo tako gradbene in instalacijske načrte kot načrte vgradne opreme ter katalog tipske opreme.«

Berčič ob tem poudari, kako pomembno je sprotno potrjevanje posameznih kreativnih faz projekta: »Pisno potrjevanje odločitev tekom projekta je zelo pomembno, saj se tako izognemo spremembam v kasnejših fazah projektiranja, ki za seboj potegnejo veliko težav.«

Sogovornika sta prepričana, da bi arhitekta morali razumeti kot zaveznik pri projektu - njihove izkušnje namreč prihranijo čas in denar. Foto: Marko Feist

Ključni nasveti za izbiro pravega arhitekta

Arhitekta smo povprašali tudi o tem, ali sta kakšen projekt tudi zavrnila in s kakšnim razlogom. Arhitekta na tem mestu kot glavni razlog izpostavita pomanjkanje časa, dodata pa še osebni pristop oziroma čisto medsebojno kemijo z investitorjem. Izkušnje sogovornikov kažejo, da se ljudje na najem strokovnjaka velikokrat obračajo z željami po nerealnih rokih; želijo, da se projekt začne delati takoj ali pa arhitekte kontaktirajo šele, ko so že sredi prenove. Sogovornika apelirata, da si je vseeno bolje vzeti več časa za premislek, veliko cenejše je namreč večkrat risati, kot pa enkrat graditi in morebiti kasneje popravljati.

Dotaknili smo se še ene pereče teme: cene projektne dokumentacije. Sogovornika sta si edina, da so si projekti med seboj tako različni, da vsak potrebuje osebno prilagojeno ponudbo. Berčič izpostavi dejstvo, da zbornica sicer predlaga neke smernice glede cen, seveda pa je na koncu trg tisti, ki ima končno besedo. Pri ceni načrta arhitekture se je treba zavedati tudi dejstva, da projekt za izvedbo vsebuje tudi konstrukcijske, instalacijske in druge načrte, ki lahko glede na obseg projekt zelo podražijo. Seveda je treba imeti v mislih tudi dejstvo, da lahko cena projektne dokumentacije variira tudi glede na ponudnika, že sama blagovna znamka in prepoznavnost izvajalca imata težo pri ceni.

Deloindom podkast: Nepredvidljivost je sestavni del adaptacije

Kako naj ljudje izberejo primernega arhitekta zase? Mateja Katja Vrtovec Jerančič predlaga, naj izbirajo na podlagi referenčnih primerov, cene ter tudi priporočil, zaupanja in osebne energije. Sogovornika omenita še težo izkušenj, izvajalec z večjo kilometrino izvedenih projektov namreč lažje predvidi in se vnaprej izogne morebitnim zapletom. 

Za konec smo sogovornika povprašali še o tem, katere so glavne napake, ki jih ljudje delajo, kadar se sami lotevajo opremljanja domov. Arhitekta izpostavita zaletavost pri izvedbi, ki rezultira pri kasnejših popravkih, ter preveč slepo sledenje trendom.