Znana izhodišča novega davka, ki naj bi ga plačevali lastniki dveh ali več stanovanjskih nepremičnin, so precej ohlapna, veliko je nejasnosti. V kakšni fazi priprave je davek? Ali je strah lastnikov nepremičnin pred plačilom ogromnih zneskov upravičen? Bi bolj kot stanovanjske nepremičnine veljalo obdavčiti celotno premoženje? Kako je s trenutnima davkoma – nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča ter davkom na premoženje - ostajata ali pa se ju bo ukinilo? Kako bi se zaradi uvedbe novega davka spremenil nepremičninski trg? Se nam posledično obeta celo dvig najemnin?
Naše uredništvo so po objavi izhodišč novega davka bralci zasuli z utemeljenimi vprašanji, pomisleki in dilemami. Strah jih je predvsem plačevanja davka na dodatne nepremičnine, v katerih živijo njihovi ožji družinski člani ter na nepremičnine, ki zaradi odročne lokacije ali neustreznega stanja niso primerne za stalno bivanje. Strokovnjaka sta si edina, naj se ljudje ne razburjajo ter raje počakajo na sam predlog zakona ter postopek usklajevanja in potrjevanja. Časa za prilagoditve bo po mnenju obeh sogovornikov več kot dovolj.
Ivan Simič poudari, da nepremičnine, v katerih živijo lastnikovi ožji družinski člani, ne bi smele biti predmet obdavčitve, prav tako se ne bi smelo nikogar siliti v prepisovanje lastništva nepremičnin. Predlaga, naj se predvidijo izjeme pri obdavčenju stanovanjskih nepremičnin ter se raje poleg stanovanjskih obdavči tudi gospodarske nepremičnine ter drugo premoženje. »Če želijo obdavčiti premoženje, potem naj obdavčijo premoženje, ampak premoženje niso samo stanovanja oziroma samo nepremičnine, ampak tudi na primer depoziti v banki, vrednostni papirji, deleži v podjetjih, naložbe v plemenite kovine itd. Sam zagovarjam, da bi se uvedel nek znesek, do katerega bi bilo premoženje neobdavčeno ter, če gledamo na vse premoženje, nizko davčno stopnjo,« strne svoje mnenje.
Ivan Simič
To je bila pač vržena neka kost za glodanje čez novoletne praznike, da so nam zapolnili čas z neko drugo razpravo, ne pa o mogoče kakšnih bolj aktualnih dogodkih. Zato jaz tega ne jemljem tako resno.
Boštjan Udovič se strinja, da je področje obdavčitve premoženja trenutno zelo slabo urejeno ter da nujno potrebuje ureditev. Tudi on se na podlagi izkušenj drugih držav zavzema za nižjo davčno stopnjo ter obdavčitev vsega premoženja. Predvideva, da bi država takšen način obdavčitve lažje uvedla ter da bi med prebivalci povzročil manj upora.
Lastniki nepremičnin v Sloveniji že zdaj plačujejo dva davka – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek od premoženja, če je stanovanjska površina večja od 160 m2. Slednjega naj bi zaradi podvajanja sicer ukinili, medtem ko trenuten predlog zakona ohranja NUSZ. Do zdaj sta bila oba davka – NUSZ in davek od premoženja – prihodek občin, novi davek na nepremičnine pa država želi pobirati centralizirano. Simič razloži, »da želi država davek pobirati v državni proračun z namenom, da se razbremeni delo. Delo bi predvidoma razbremenili tako, da bi povečali splošno davčno olajšavo. To pa je način, ki nekomu vzame, da nekomu drugemu da, kar pa ni prav.«
Država pričakuje, da bo ukrep pripeljal do znižanja cen nepremičnin, ljudje pa naj bi posledično lažje prišli do lastnega doma. Zanimalo nas je, ali gre pričakovati povečan promet z nepremičninami, ker bodo ljudje v izogib plačevanju davka, nepremičnine prodajali? Ali bo trg zaradi nove obdavčitve postal manj privlačen za vlagatelje? Udovič poudari, da so cilji davka pravilni, ogromno je praznih stanovanj, ogromno stanovanj se uporablja kot sredstva za 'parkiranje' nekega odvečnega denarja. »Obstajajo pa ukrepi, s katerimi bi te cilje lahko dosegli na bistveno bolj sprejemljiv način. Prvi nujen ukrep bi bil znižanje davka iz naslova prihodka od najemnin, drugi pa izboljšava pravnega položaja najemodajalcev. Slednjega ima sedanja vlada zapisanega v koalicijski pogodbi, pa se o tem nič ne govori, « še doda Udovič.
Boštjan Udovič
S cilji se je težko ne strinjati, a obstajajo ukrepi, s katerimi bi te cilje lahko drugače dosegli, na bistveno bolj sprejemljiv način.
Dotaknili smo se tudi najemnega trga, kako bi novi davek lahko vplival nanj? Posebne ugodnosti so namreč predvidene za tiste lastnike, ki bodo nepremičnino oddajali v dolgoročni najem. Ti si bodo lahko znižali davek za 25 % prijavljenih najemnin. Višja najemnina torej pomeni višjo olajšavo. Posledično lahko verjetno pričakujemo, da se bodo najemnine zvišale, kar je ravno nasprotno od želenih ciljev nove davčne ureditve. »Po moje se je izračun delal z napačne strani. Računalo se je, koliko posamezni lastnik plača davka – če legalno oddaja nepremičnino. Višina davka se je nato nekako uskladila s tem zneskom. Problem pa je v tem, da je že tisti davek previsok,« meni Udovič.
V preteklosti, pred 10 leti, je bil že sprejet zakon obdavčitve nepremičnin, ki pa je padel na ustavni presoji. Tisti zakon ni bil tako ekstremen, pa je ustavno sodišče vseeno našlo ogromno protiustavnosti, od tega, da je bilo občinam odvzetih precej sredstev, do tega, da so bila rezidenčna in nerezidenčna stanovanja obdavčena z različnima stopnjama. Že takrat je bilo to razlikovanje označeno za neutemeljeno, zdaj pa se predlaga še večji razkorak. Jaz ne vidim možnosti, da bi bil zakon, kot je predlagan, sprejet, pogovor zaključi Udovič.
Vabljeni k poslušanju celotnega podkasta!
NAPOVEDUJEMO
Naslednja epizoda Deloindom podkasta bo na sporedu 28. januarja, v njej pa se bomo poglobili v delo arhitektov - zakaj je arhitekt ključen partner pri gradnji, prenovi ali opremljanju nepremičnin ter kako njegovo delo presega zgolj risanje načrtov. Odkrijte, kako poteka razvoj projekta, kaj vse vključuje arhitekturna projektna dokumentacija, in zakaj je izbira pravega arhitekta ključna za uresničitev vaših idej.