Kolumna Jerneje Jošar: Vročina in suša, idealna za razvoj pepelastih plesni

V vročih in suhih poletjih vrtnine ogrožajo glivice, ki za razvoj ne potrebujejo vlažne prevleke na rastlinah. Ljubijo vročino in sušo. To so pepelaste plesni. Ogrožene so kumare, buče, bučke, radič, paradižnik, grah, pesa, tudi vrtnine iz družine križnic in kobulnic. Pogosto opazimo pepelovko tudi na vrtnicah in plamenkah ter na jablani in trti.

Znaki bolezni

Trosišča se pri pepelastih plesnih pokažejo na zgornji strani listov. Kar je nam v prid, saj jih hitreje opazimo. Najprej opazimo bele mokaste prevleke, ki kasneje postanejo sive. S časoma se glivica iz zgornje listne ploskve razraste tudi v notranjost lista. Tkivom odvzema hranila, zato se listi počasi posušijo, odmrejo in celo odpadejo.

Ogrožene vrtnine

Najpogostejše pepelaste plesni so paradižnikova pepelovka, ki napada paradižnik, pepelovka paprike, ki jo najdemo na papriki, pepelovka bučnic, ki ogroža bučke, buče, kumare, melone, lubenice, radičeva pepelovka, ki poleg radiča napada tudi endivijo in solato, pesna pepelovka, ki grozi pesi, grahova pepelovka na grahu, pepelovka križnic, ki ogroža zelje, brokoli, cvetačo, nadzemno kolerabico, kolerabo, repo, ohrovt ter pepelovka kobulnic, ki uničuje peteršilj, korenje, pastinak, koprc, kumino.

Poskrbimo, da rastline ne trpijo suše. Dovolj zalivamo in tla ohranjamo vlažna s pomočjo zastirke. Foto Jerneja Jošar/

Poskrbimo, da rastline ne trpijo suše

Poskrbimo, da imajo rastline dovolj vode, da ne trpijo suše. To ne pomeni, da zalivamo vsak dan. Ravno nasprotno! Zalivamo redkeje, a takrat zelo obilno. Po daljšem zalivanju z motiko preverimo, kako globoko so tla namočena. Če je to 20 cm globoko, je že v redu. Naučimo se zalivati tako, rastline nam bodo hvaležne, za povrh pa bomo še manj obremenjeni. Saj ni ravno mačji kašelj vsako jutro najprej, še preden gremo v službo, zaliti vrt. Pa še to se nam vedno mudi in zalivamo samo površinsko. Iz prvih nekaj centimetrov zemlje pa voda izhlapi skoraj takoj. Raje si vzemite čas kakšen večer in zalivajte obilno. Na mojem vrtu, ki meri kakšnih 30 m2, takšno obilno zalivanje traja kakšno uro. Ja, ampak potem nekaj dni, lahko tudi cel teden, odvisno od vročine, ne bo potrebno zalivati. Seveda ob tem ne pozabite, da je treba zemljo pokriti. Odkrita tla so izpostavljena soncu, vročini. Uporabimo seno, slamo, listje, pokošeno travo z zelenice, miskant …Tako bodo tla ostajala dalj časa vlažna, za povrh pa bodo tudi bolj rahla, in rešili se bomo plevela.

Ko se pojavi bolezen

• Če bolezenske znake opazimo dovolj zgodaj, lahko trosišča odstranimo kar z nežnim curkom vode.
• Ker se napad pri določenih vrtninah, kot so radič, peteršilj, pesa, širi iz zunanjih listov proti notranjosti, napadene liste preprosto odrežemo. Obolele liste lahko odvržemo na kompost brez strahu, saj trosi med kompostiranjem propadejo.
• Napadene rastline škropimo s pripravki, ki si jih lahko naredimo sami iz kopriv, njivske preslice, kamilic, bezgovih listov, česna, jabolčnega kisa, baldrijana, vratiča, žajblja, sode bikarbone, bazilike ali cimeta.

Ob pojavu prvih znakov bolezni pravočasno s pomočjo doma pripravljenih pripravkov preprečimo razvoj. Foto Jerneja Jošar/

Domači pripravki proti pepelastim plesnim

Pripravek iz jabolčnega kisa

Dve žlici jabolčnega kisa vmešamo v 2 litra vode. Škropimo po prizadetih rastlinah. Uporabimo domači kis iz neškropljenih jabolk, oziroma kupimo ekološko certificiranega. Pripravek deluje tudi proti pegavostim.

Čaj iz bazilike

Pest svežih ali suhih listov prelijemo z 1 l vrele vode. Pustimo stati 15 minut. Precedimo. Z ohlajeno tekočino škropimo po rastlinah. Čaj shranimo v temne stekleničke v temen in hladen prostor.

Brozga iz žajblja

250 g žajbljevih listov prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočino, preostanek pa nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1: 1 in škropimo po rastlinah.

Čaj iz česna

35 g česnovih strokov (pri mladem česnu uporabimo tudi liste) prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati čez noč. Škropimo po rastlinah.

Žajbljevi pripravki delujejo tudi, ko je bolezen že napredovala. Foto Jerneja Jošar/

Brozga iz česna

250 g strokov in listov prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočino, preostanek še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1: 5 in škropimo po rastlinah.

Pripravka iz česna delujeta tudi proti glivam plesnivkam, rjam, resarjem in pršicam ter odganjata voluharja.

Hladni izvleček iz cimeta

Tri jušne žlice cimeta v prahu zmešamo z eno žlico ekološkega detergenta za pomivanje posode, ki bo služil kot topilo in poskrbel boljšo razpršitev in dvema žlicama ekološkega rastlinskega olja, da se mešanica bolje oprime listov. Dobro premešamo in gosti pasti dodamo 1 dl tople vode. Premešamo in nato postopoma med stalnim mešanjem dodamo še pet litrov vode. Dobro pretresemo in premešamo. Pustimo stati preko noči. Pripravek precedimo in škropimo po ogroženih rastlinah.

Cimet v prahu lahko nadomestimo z ekološkim eteričnim oljem cimeta. Ena jušna žlica cimeta v prahu je enakovredna eni kapljici eteričnega olja.

Pripravek deluje tudi proti glivam plesnivkam ter škodljivcem, kot so gosenice kapusovega belina, kapusovega in paradižnikovega molja, proti kapusovi, korenjevi in čebulni muhi, listnim ušem, koloradskemu hrošču ter bolhačem.