
V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za julij.
Najbrž ga ni vrta v Sloveniji, ki ne bi začetka julija dočakal z znamenji suše. Ne samo, da smo imeli opraviti s hudim junijskim vročinskim valom, ki je neusmiljeno izsuševal tla, tudi njihova preskrbljenost z vodo je bila že pred vročino zaradi podpovprečnih padavin pičla. Zato v setvenem koledarju za julij posebej poudarjamo ukrepe, s katerimi rastlinam in tlom pomagamo ohraniti vitalnost, in zmanjšali izhlapevanje iz listov in iz tal. Tudi tam, kjer se vam zdi, da je vode še na pretek, se lahko razmere čez dolgo vroče poletje obrnejo in zalivanje zaradi pomanjkanja morda ne bo dovoljeno. Glavni ukrepi so zastiranje tal, senčenje setev in mladih rastlin, zalivanje čim bolj zgodaj zjutraj, in kapljično namakanje, pri katerem je poraba vode bolj racionalna.
Zastirka iz organskega materiala zelo zmanjša izhlapevanje iz tal, jih hladi in ohranja mikrobiološki živelj, poleg tega pet centimetrov debela zaščita na tleh ohrani zemljo rahlo in je nekakšna tamponska cona pri zalivanju, saj prepreči, da bi kapljice s tal škropile po nadzemnem delu rastlin. In kaj to pomeni v količini vode? V vročih julijskih dneh s temperaturami nad 30 ˚C iz kvadratnega metra travnate površine skoraj povsod po Sloveniji izhlapi od 5 do 7 litrov vode na dan, pri vrtninah, ki rastejo na gredicah brez zastirke, pa je ta količina še od 10 do 20 odstotkov večja. Tudi pri zelo visokih temperaturah lahko zalivamo v nekajdnevnih presledkih, vrtnine, razen pravkar posejanih ali vzklilih, pa bodo ob debeli zastirki dobro preživele tudi našo krajšo dopustniško odsotnost.
Druga pomembna stvar pri temperaturah zraka nad 30˚C je, da takrat setve zelo slabo uspejo, saj večina semena ne mara pregrete zemlje. Nič čudnega ne bo, če rastline ne bodo vzklile. S setvijo torej raje počakajmo, da bodo temperature zmernejše. Tudi sicer moramo pri poletnih setvah vedno poskrbeti za senčenje. Setev bo uspešnejša, če bomo sejali v senci više rastočih vrtnin, ker kaleče rastline potrebujejo tudi stalno vlago, pa jih je priporočljivo prekriti z vrtno kopreno.
Pred sončno pripeko lahko gredice z vrtninami senčimo tudi s senčilnimi mrežami, razpetimi na oporo, dovolj visoko, da je kroženje zraka še naprej nemoteno. Temperatura pod senčili je lahko tudi 10 °C nižja. Posebej pa z namenskimi mrežami senčimo rastlinjake, in to z zunanje strani.
Od julijskih setev sta najbolj v ospredju setev endivije in jesenskih, pa tudi že prezimnih sort radiča, ki jima ustreza čas, ko se dan začne krajšati. Če pozneje endivije ne preredčimo pravočasno ali če je posevek izpostavljen velikim in hitrim temperaturnim spremembam, rastline predčasno pobegnejo v cvet. Za sajenje endivije in radiča s sadikami imamo mesec dni več časa kot za setev. Pri obojem se vzdržimo in počakamo, da vročina popusti.
Ta mesec lahko še vedno sejemo korenje, vendar izberemo zgodnejše sorte, ki dozorijo v treh mesecih in pol (podatke o času do pobiranja ali zrelosti poiščemo na semenski vrečici). Za korenček je denimo značilno, da neha rasti, ko se temperature dvignejo nad 30˚C (podobno se »ščitijo« tudi druge vrtnine).
Rastlinam pomagamo premagovati vročinski stres tudi z različnimi pripravki na osnovi morskih alg ali vitaminsko-aminokislinskih kompleksov, z naravnimi pripravki, denimo na osnovi regrata ali ognjiča. Uporabljati jih moramo redno že pred pojavom stresa.
Julija še sadimo najbolj zgodnje sorte rdečega zelja, kitajski kapus, pa tudi kolerabico. Sadimo tudi brokoli, ki ga bomo pobirali septembra in oktobra. Če se odločimo za sajenje sadik, terminu setve prištejemo dober mesec dni. Še lahko sejemo tudi nizke sorte fižola, s sadikami iz domače vzgoje pa nadomestimo kumare in bučke, ki jih je napadla plesen.
Je pa začetek julija skrajni čas, da poberemo jesenski česen, na kar večina vrtičkarjev pozablja. Čebulo poberemo šele takrat, ko se koreninski vrat zmehča.
Obiranju marelic, malin, ameriških borovnic, breskev in prvih jabolk se pridružujejo tudi zelena dela v domačem sadnem vrtu. Tako pravimo izrezovanju odvečnih, poškodovanih ali bolnih poganjkov. Medtem ko je poletna rez pri sadnih drevesih priporočljiva, da bi bila krošnja zračnejša in bolj osončena, ni pa nujna, je izrezovanje malinovih rozg v času, ko odrodijo, včasih pa tudi, ko maline šele dozorevajo, obvezna, če želimo nasad obvarovati pred boleznijo malinovo sušico. Je zelo pogosta in se hitro širi, zaradi nje lahko nasad propade. Takoj moramo do tal izrezati vse rozge, ki se nenadoma začno sušiti in pri katerih se na steblu pojavijo rjavovijolične lise, in jih odnesti z vrta ali jih zažgati. Bolezen pogosto uniči poganjke, tik preden rodijo.
Pri večini sadnih dreves pa s poletno oz. zeleno rezjo odstranjujemo odvečne, predvsem navpično rastoče poganjke. Režemo v obdobju daljšega suhega vremena, ko se rane hitreje celijo in je možnost prenašanja okužb manjša. Z zeleno rezjo lahko odstranimo največ četrtino volumna krošnje, za zmernost je dobro delo razdeliti v več etap. V sončnem in vročem vremenu redčimo poganjke zelo previdno in posamično, ker lahko na listih in plodovih, ki so bili zaradi gostih vej dotlej delno osenčeni, povzročimo sončne ožige.
Poleti je dobrodošlo plitvo okopavanje pod krošnjo dreves, s katerim uničujemo plevel, če pri mladem drevesu še vzgajamo obliko, pa tudi upogibanje poganjkov in privezovanje vrhov k opori. Okopavanje naj bo v suši in vročini res plitvo, okopani kolobar pa takoj zastremo z organsko zastirko, ki omili izhlapevanje vode iz tal. Od srede julija sadnih dreves ne gnojimo več z dušikom.
Predvsem sadike dreves in grmov jagodičevja, ki smo jim posadili zadnjo pomlad, moramo v času brez padavin redno zalivati, najbolje enkrat tedensko. Posamičnemu drevesu namenimo vsaj 20 litrov vode. V ekstremni vročini je priporočljivo tudi zalivanje drugih sadnih dreves in grmičevja v vrtu.
Med najpomembnejša opravila v okrasnem vrtu sodita zalivanje in košnja trate. V zelo vročih poletnih dneh kosimo travo više, na 6 cm, da je ne ožge sončna pripeka. Poleti zmanjšamo ali opustimo gnojenje, s čimer travi omogočimo, da v vročini počiva. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti.
Pri rezi živih mej pazimo, da jih v poletni vročini ne porežemo preveč v živo, zaradi možnosti sončnih ožigov.
Z drobnimi opravili okrasne rastline zaščitimo pred izčrpavanjem: pri vseh cvetočih rastlinah, tako enoletnicah, trajnicah, vrtnicah kot grmovnicah, odstranjujemo odcvetele dele, odcvetele trajnice, kakršne so kadulje, mačja meta, krvomočnice, plahtice itd. pa prikrajšujemo, s čimer spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje ter dosežemo bolj urejen videz zasaditve.
Ko bradate perunike odcveto, jih lahko delimo in presajamo, tudi pri tem opravilu je smiselno počakati, da najhujša vročina in suša mineta. Enako velja za rezanje enoletnih poganjkov vrtnic, ki jih želimo uporabiti za potaknjence.
Perunike presajamo v oblačnem vremenu. Liste rastlin skrajšamo na 10 do 15 cm. Podzemni del z vilami ali lopato previdno izkopljemo in odstranimo zemljo. Koreniko razdelimo z rokami, nožem ali lopato, tako da bo imela vsaka nova rastlina koreniko, ki je velika približno pet do deset centimetrov, ter vršiček z listnimi nastavki. Za delitev uporabimo le mlade korenike.