Svetlana Gorbacheva/Shutterstock

1. 12. 2021 | Besedilo: Julijana Bavčar

Setveni koledar – december 2021

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju pa povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za december.

AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Sonce:  

Padavine:  

Veter:  

Temperatura tal:
na globini 10cm

Izhlapevanje:

Vir: ARSO

Nasveti za oskrbo vrtnin

  • Čas za setev
  • Čas za presajanje
  • Čas za pobiranje
  • Januar
  • Februar
  • Marec
  • April
  • Maj
  • Junij
  • Julij
  • Avgust
  • September
  • Oktober
  • November
  • December

Povprečni čas kaljivosti

4 – 10 dni

Razdalja sajenja

10 x 20 cm

Dobri sosedje

Fižol, korenček, kreša, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka

Slabi sosedje

Kumare


Vir: Semenarna Ljubljana

Ker je začetek decembra večjemu delu Slovenije prinesel spodobno zimske temperature pod lediščem, na vrtu in v okolici hiše najprej poskrbimo za zaščito toplotno občutljivejših rastlin. Marsikdo na gredicah še vedno »dela red«, potem ko pobere pozne jesenske vrtnine. Poleg osebne vrtne inventure, ki nam bo olajšala delo v prihodnjih sezonah, skrbimo tudi za to, da bodo trajne rastline na vrtu, sadna in okrasna drevesa zdravi in nepoškodovani dočakali pomlad.

Zelenjavni vrt

Navajeni smo, da nam vrtna opravila dirigira vreme, in čeprav to še posebej velja za začetek zime, je prihod nizkih temperatur marsikoga prehitel. Če bi radi pobiranje jesenskih sort radiča še nekoliko podaljšali, jih prekrijmo s PVC-tuneli ali debelejšo kopreno. Zimskih sort, kot so tržaški solatnik, verona, treviški, solkanski, monivip, anivip, nam za to, da bi prezimile in ob prvi spomladanski otoplitvi naredile glavice, ni treba pokrivati, če so že godne in jih želimo pobrati v prihodnjih tednih ali celo izpod snega, pa jih le prekrijmo, saj se pri temperaturah pod ničlo »stisnejo vase«. Pri tem je pomembno, da prekrivka ni prosto položena nanje, da ob odkrivanju ne bi poškodovali primrznjenih listov. Najbolje jih je nabrati sredi dneva, ko je najtopleje. Glavice radiča vedno preglejmo pri dnu, saj na tem mestu marsikdaj začnejo gniti. Takšne čimprej poberemo.

Brez prekrivanja prezimijo tudi motovilec, zimske sorte solate in blitva, zaradi mraza, ki ga je prinesel december, jih zaščitimo  le, če jih želimo kmalu pobrati.

Če imamo na vrtu še kaj korenovk,  jih lahko, dokler je zemlja kopna, pobiramo sproti, še bolje jih je izkopati in shraniti v zasipnici z vlažno mivko. To velja tudi za črno redkev. Na mraz resda ni občutljiva, vendar jo je bolje pobrati pred zimo, da zaradi starosti ne postane olesenela. Nekaj močnih korenov peteršilja pa lahko presadimo v koritca in jih prestavimo v zaščiten prostor, da bomo imeli zelene vejice za sprotno porabo.

Brstični ohrovt pobiramo tudi pozimi. Foto: Gabor Tinz/Shutterstock

Nizke temperature v začetku decembra niso zagotovilo, da bo tako ves čas. V tem primeru lahko zamudniki na kopne gredice, če zemlja ne bo premočena, še vedno posadijo jesenske in spomladanske sorte česna ali celo odvzamejo vzorec zemlje za analizo tal, če so ga nameravali pred novo vrtno sezono odnesti v laboratorij kmetijskega zavoda.

Sicer pa je december idealen čas za povzetek letošnjih vrtnih izkušenj. Če risbe kolobarja oz. razporeditve vrtnin na gredicah v sezoni, ki je za nami, niste naredili spomladi, lahko to naredite zdaj, dokler jo imate še v spominu. Skica vam bo v veliko pomoč že spomladi, saj je pravilno kolobarjenje na vrtu ključno za zdrave vrtnine.

Okrasni vrt

Čimprej poskrbimo za zaščito toplotno občutljivih posodovk pred mrazom. Če ste jih prestavili v neogrevan zaščiten prostor, ne pozabite na redno zračenje, posebej v dneh, ko zimsko sonce v zavetišču temperature precej dvigne. Kljub navideznemu mirovanju jih je treba občasno zaliti. Občutljivejše posodovke, ki so ostale  na prostem,  pa vedno zaščitimo z zračnim materialom, ki  ga lahko predstavljajo smrečje, korunznica, vrečevina, rafija ali zimska vrtna koprena. Pomembno je namreč, da rastlina lahko diha in da se v sončnih dneh ne pregreva. 

Podobno storimo tudi s sredozemskimi grmovnicami, posajenimi na stalno mesto, občutljivejše vrtnice osujemo z zastirko, bujne trave, kot sta miskant in pampaška trava, ki so lepe tudi pozimi, pa pred sneženjem povežemo skupaj.

Pozimi posvetimo posebno skrb zimzelenim grmovnicam in iglavcem na vrtu. V daljšem obdobju brez padavin jih moramo zaliti, saj se prek listov oz. iglic izsušujejo, in ob močnem sneženju z njih redno otresati sneg, da se ne polomijo ali nagnejo, kot se zaradi enostranske obtežitve rado zgodi živim mejam.

Visoke okrasne trave pred mrazom povežemo skupaj. Foto: Karel Gallas/Shutterstock

Do srede decembra je čas, da v stanovanju v posodice posejemo božično žito. Po tradiciji sta za to najbolj priljubljena goda svete Barbare, 4. december, in svete Lucije, 13. Toplejši je prostor, pozneje sejemo, da se žitne bilke do božiča ne bi razpotegnile in povesile. Setev redno zalivamo s pršenjem. 

Cvetoče lončnice, ki jih kupujemo kot praznični okras – božične zvezde, ciklame, telohi in siljene čebulnice – nam bodo lepše uspevale v neogrevanih, a svetlih prostorih.

Sadovnjak

Tudi v sadovnjaku v primeru obilnega sneženja otresamo sneg z vej, posebej če se jih drži še kaj listov. Sadno drevo, ki je izrazito občutljivo na lomljenje krošnje zaradi snežne obtežitve, je oreh, zato že pri vzgojni rezi raje oblikujmo takšno krošnjo, ki ne bo imela dvojnega vrha, saj se v razkoraku rada začesne. V sadovnjaku ščitimo pred mrazom posebej sadike sredozemskih sadnih vrst, kot so kaki, aktinidija in figa, v prvih letih po sajenju. Podobno kot okrasne grmovnice z zračnim rastlinskim materialom zaščitimo predvsem spodnji del rastlin in koreninski vrat.

Debelca sadnih sadik ovijamo tudi z mrežo proti divjadi, saj si v nezaščitenih sadovnjakih pozimi rada postreže z njihovim lubjem.

V sadovnjak lahko obesimo tudi doma narejene krmilnice za ptice. Foto: R R/Shutterstock

Pozimi z dreves odstranjujemo zasušene gnile sadeže, ki jim sadjarji zaradi zgubanosti pravijo mumije, saj so pravo skladišče trosov glivičnih bolezni. Vedno jih odnesemo iz sadovnjaka. Podobno so vir bolezni posušene rozge dvakrat rodnih malin, ki so že odrodile, zato jih do tal izrežemo, če tega nismo storili že prej. Ko je zemlja odmrznjena, je še vedno čas za gnojenje okopanega kolobarja pod drevesi s kalijevimi in fosforjevimi gnojili, ki se razgrajujejo počasi.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Julijana Bavčar

Odgovorna urednica Delaindom, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE