Foto: Natalia Greeske/Shutterstock

1. 12. 2023 | Besedilo: Julijana Bavčar

Setveni koledar – december 2023

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju pa povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za december.

AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Sonce:  

Padavine:  

Veter:  

Temperatura tal:
na globini 10cm

Izhlapevanje:

Vir: ARSO

Nasveti za oskrbo vrtnin

  • Čas za setev
  • Čas za presajanje
  • Čas za pobiranje
  • Januar
  • Februar
  • Marec
  • April
  • Maj
  • Junij
  • Julij
  • Avgust
  • September
  • Oktober
  • November
  • December

Povprečni čas kaljivosti

4 – 10 dni

Razdalja sajenja

10 x 20 cm

Dobri sosedje

Fižol, korenček, kreša, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka

Slabi sosedje

Kumare


Vir: Semenarna Ljubljana

Jesensko vreme in padavine konec novembra so poskrbeli, da naš vrt prvega dela zime ne bo trpel zimske suše. Ta lahko prizadene predvsem zimzelene trajne rastline, če izsušena tla za dolgo časa pomrznejo, saj skozi listne reže še vedno izhlapeva. Tisti, ki bi radi z rastlinami na prostem še kaj postorili, morda celo zasadili kakšno listopadno drevo, boste morali za delo z zemljo počakati, da ne bo pomrznjena in ne razmočena. Po izkušnjah zadnjih let lahko pričakujemo še kakšno otoplitev – a te predvsem trajnim rastlinam, kot so drevesa, katerih vegetacija je bila letos izjemno dolga, ne denejo najbolje.

Zelenjavni vrt

Če bi radi pobiranje jesenskih sort radiča še nekoliko podaljšali, jih prekrijmo s PVC-tuneli ali debelejšo kopreno, seveda za to počakamo na suho vreme in se rastlin po nepotrebnem ne dotikamo. Zimskih sort, kot so tržaški solatnik, verona, treviški, solkanski, monivip, anivip, nam za to, da bi prezimile in ob prvi spomladanski otoplitvi naredile glavice, ni treba pokrivati, če so že godne in jih želimo pobrati v prihodnjih tednih ali celo izpod snega, pa jih le prekrijmo, saj se pri temperaturah pod ničlo »stisnejo vase«. Pri tem je pomembno, da prekrivka ni prosto položena nanje, da ob odkrivanju ne bi poškodovali primrznjenih listov. Najbolje jih je nabrati sredi dneva, ko je najtopleje. Pred pokrivanjem glavice radiča vedno preglejmo pri dnu, saj na tem mestu marsikdaj začnejo gniti. Zaradi mokre sezone je  bilo tovrstne gnilobe, ki je glivična bolezen, letos veliko. Pogosto je radič na zunaj lep in suh, nekaj listov globlje v glavici pa gnije. Zato na gredici za trest poberemo nekaj glavic. Bolne čimprej poberemo in otrebimo.

Brez prekrivanja prezimijo tudi motovilec, zimske sorte solate in blitva, pred mrazom jih zaščitimo le, če jih želimo kmalu pobrati.

Če imamo na vrtu še kaj korenovk, jih lahko, dokler je zemlja kopna ali ne razmočena, pobiramo sproti, še bolje jih je izkopati in shraniti v zasipnici z vlažno mivko. To velja tudi za črno redkev. Na mraz resda ni občutljiva, vendar jo je bolje pobrati pred zimo, da zaradi starosti ne postane olesenela. Nekaj močnih korenov peteršilja pa lahko presadimo v koritca in jih prestavimo v zaščiten prostor, da bomo imeli zelene vejice za sprotno porabo.

Nekaj korenin peteršilja presadimo v lonec in ga postavimo v zaščiten prostor. Foto: Kristi Blokhin/Shutterstock

December je idealen čas za povzetek letošnjih vrtnih izkušenj. Če risbe kolobarja oz. razporeditve vrtnin na gredicah v sezoni, ki je za nami, niste naredili spomladi, lahko to naredite zdaj, dokler jo imate še v spominu. Skica vam bo v veliko pomoč že spomladi, saj je pravilno kolobarjenje na vrtu ključno za zdrave vrtnine.

Sadovnjak

Čez zimo s sadnih dreves čimprej odstranimo mumije, zasušene plodove na vejah, ki so vir glivični bolezni. Če dalj časa ne bo padavin, zalijmo mlada sadna drevesa, posebej komaj posajene sadike. Sneg, s katerim nas razveseli zima, sproti otresamo z vej sadnih dreves, posebej če je težak in grozi nevarnost požleditve. Drevo, ki je izrazito občutljivo na lomljenje krošnje, je oreh, zato pri vzgojni rezi raje oblikujmo takšno krošnjo, ki ne bo imela dvojnega vrha, saj se v razkoraku rada začesne. Upoštevajmo tudi, da težo snega (seveda pa tudi pridelka) pri vseh vrstah težje prenesejo veje, ki iz debla izraščajo pod ostrim kotom, torej bolj navzgor, kot vodoravno usmerjene. Priporočljivo je tudi pregledati trdnost opornih količkov mladih dreves in še pred snegom debelca obdati z zaščitno mrežo pred divjadjo. Posebno pozornost moramo posvetiti pravkar posajenim aktinidijam, figam in kakiju, sicer pa vsem trajnim rastlinam, ki jih poznamo iz Sredozemlja. Sadike zaščitimo s koruznico ali smrečjem, saj so rastline v prvih letih zelo občutljive na nizke temperature.

Takšne zasušene sadeže z drevesa čimprej odstranimo, saj so »skladišče« trosov glivičnih bolezni, ki bodo ob otoplitvah oživeli. Foto: ArtoPhotoDesigno Studio/Shutterstock

Navadno krmilnice za ptice pred zimo obesimo na sadna drevesa in vanje nasujemo sončnično, proseno in laneno seme, medtem ko valilnice obesimo spomladi.

Okrasni vrt

Vrtnice, ki smo jih posadili to jesen, osujemo s prstjo, starejše pa zaščitimo z odpadlim listjem. Enako velja za občutljive trajnice, pazljivi pa moramo biti pri okrasnih travah, ki ne marajo zimske mokrote. Trstikovcev in drugih velikih trav zdaj ne režemo, ampak jih le povežemo skupaj. Tako bo srčika rastline varna pred mrazom, suho rast pa bomo odstranili proti koncu zime pred pojavom novega zelenja.

Vednozelene rastline v nasprotju z listopadnimi potrebujejo tudi kakšno zalivanje, če dalj časa ni padavin – a zalijemo jih vedno med otoplitvami, ko tla niso zamrznjena, v najtoplejšem delu dneva. Postavimo pa jim lahko tudi zaščitno oporo, ki jih bo varovala pred lomom zaradi snega. Večina trajnic v decembru miruje in mnogih sploh ni videti, nekatere pa so olistane tudi v tem času; teloh, ognjeni dež, ižander, bergenija, mlečki

S trato decembra nimamo nobenega dela več. Le toliko je treba paziti, da ne hodimo po njej v slani, da je ne poškodujemo, pa tudi po trati pod snegom čim manj hodimo, nanjo ne odmetavamo skidanega snega.

V Sloveniji po tradiciji sejemo božično žito na god svete Barbare 4. ali god svete Lucije 13. decembra. V stanovanju vzklije v nekaj dneh. Do praznikov ga raje imejmo v najhladnejšem kotičku, da ne bo prerastlo. Foto: Mario Antonic/Shutterstock

Rastline, ki smo jih pred mrazom umaknili v notranje prostore, redno pregledujemo, da nas ne bi presenetile pršice. Te se kaj hitro lahko razmnožijo in razširijo tudi na sobne rastline, zato je bolje, da njihov napad še pravočasno preprečimo. Pa nikar ne pozabimo na setev božičnega žita za mlado zelenje v božičnem in novoletnem času.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Julijana Bavčar

Urednica in novinarka, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE