Setveni koledar – februar 2026

Upajmo, da zime še ni konec, saj prezgodnje otoplitve ne prinesejo nič dobrega. Rastline se prehitro zbudijo in ko kasneje pritisne mraz, je škoda nepopravljiva. Opravila v tem mesecu so še vedno bolj ali manj usmerjena v sadovnjak in okrasni vrt, na zelenjavnem vrtu pa s prvimi deli začnemo konec meseca, če bodo za to primerni pogoji. A tisti, ki gojimo sadike, smo v tem mesecu že kar pridni.

Zelenjavni vrt

Pred nakupom novih semen pregledamo, kaj imamo doma, preverimo starost, izvor in izberemo sorte, ki so se v preteklosti dobro obnesle. Pri starejših semenih naredimo preprost kalilni test na vlažni papirnati brisači, ki jo pokrijemo, ohranjamo vlažno in postavimo na toplo. Po nekaj dneh preverimo uspešnost kalitve in glede na rezultat semena uporabimo, sejemo gosteje ali jih zamenjamo z novimi.

V rastlinjak lahko v tem času sejemo motovilec, solato, rukolo in krešo. Za setev izberemo dan za list. Konec meseca lahko ob lepem vremenu posejemo na dan za plod tudi bob.

V drugi polovici meseca, če zemlja ni pomrznjena ali premokra, lahko sejemo nekaj vrtnin tudi na prosto. Ob dnevih za korenino sejemo korenček, peteršilj in redkvico ter sadimo čebulo in česen, ob dnevih za plod pa sejemo grah in bob.

V notranje prostore sejemo rastline, ki potrebujejo za rast daljše obdobje (kapusnice) in toplejše razmere (paprika, jajčevec). Dan za setev izberemo glede na to, kateri del rastline uporabljamo.

• Korenina: gomoljna zelena, peteršilj za koren, koleraba, čebula (seme)
• List: zgodnje zelje, cvetača, ohrovt, listnati ohrovt in nadzemna kolerabica, blitva, spomladanska solata, por
• Cvet: brokoli
• Plod: paprika, feferon, čili, jajčevec, grah, bob

Paprika potrebuje za rast veliko časa. Sejemo jo februarja in sadike presajamo na prosto v drugi polovici maja. Foto Jerneja Jošar/

Sadovnjak

Obrezujemo jablane in hruške. Pred tem preverimo, kakšno bo vreme v prihodnjih tednih. Zgodnje obrezovanje sadnega drevja lahko povzroči prezgodnje odganjanje in večjo ranljivost za pozebo, zato previdno. Rez naj bo zmerna in premišljena, da krošnja ostane zračna in svetla, premočna rez pa lahko sproži bujno rast, goste poganjke in več glivičnih bolezni. Hkrati z zmerno rezjo ohranimo drevo primerno veliko, da ga lažje obvladujemo in vzdržujemo.

Trto in aktinidije lahko začnemo obrezovati konec februarja, vendar naj bo rez opravljen najpozneje do sredine marca. Za mlade rastline, ki so občutljive na mraz, je priporočljivo počakati do začetka marca, da zmanjšamo tveganje poškodb.

Za obrezovanje so idealni dnevi za plod in cvet v času za presajanje.

VIDEO: Pred obrezovanjem sadnega drevja – izognimo se napakam

Dokler sadno drevje še miruje, lahko narežemo cepiče za spomladansko cepljenje v času brstenja. Za cepiče izberemo enoletne poganjke, debeline svinčnika, dolge približno 20 cm, z zdravimi, vidnimi brsti, pri čemer pazimo, da brsti niso preveč napeti. Režemo v suhem vremenu in izberemo dan za plod. Narezane cepiče shranimo na hladnem, v vlažni mivki ali zavite v vlažno krpo ali aluminijasto folijo v spodnjem predalu hladilnika, da ostanejo sveži in vitalni do spomladanskega cepljenja.

Februarja obrezujemo trto. Foto Jerneja Jošar/

Februarja obrezujemo tudi jagodičevje, kot so ribez, kosmulje in borovnice, pri čemer odstranimo tretjino najstarejših poganjkov. Obrezujemo na dan za plod ali cvet. Hkrati lahko iz enoletnih poganjkov pripravimo lesene potaknjence ribeza, goji jagod, bezga in aronije za razmnoževanje. Potaknjence shranimo do aprila, ko jih posadimo v zemljo, ko ni več nevarnosti zmrzali. Potaknjence režemo na dan za plod.

V sadovnjaku pregledamo debla, odstranimo mah in lišaje ter po potrebi zaščitimo drevesa pred divjadjo.

Če je februar topel in sončen, drevesa premažemo z apnenim beležem, da upočasnimo prezgodnje prebujanje in pretakanje sokov. To je pomembno, saj preprečuje poškodbe rastlin zaradi nenadnih pozeb in ohranja njihovo zdravje v zgodnjem spomladanskem obdobju.

V času napenjanja brstov izvedemo zimsko škropljenje z žvepleno-apnenimi, oljnimi ali bakrenimi pripravki proti boleznim in škodljivcem. Škropimo pri temperaturi nad 5 °C, v mirnem vremenu brez dežja in močnega sonca, po potrebi postopek ponovimo po 7–14 dneh. Pravi čas določimo z rednim opazovanjem drevja in škropljenje zaključimo najpozneje do faze mišjega ušesca. Če je zima mila, se brsti prej napnejo in škropljenje opravimo zgodaj, v dolgi in hladni zimi pa z njim počakamo. Tako se prilagodimo naravnemu razvoju rastlin in zagotovimo učinkovito zaščito.

Okrasni vrt

Naredimo seznam okrasnih rastlin, ki bi jih želeli imeti na vrtu, da bomo marca, ko se zemlja dovolj otopli in osuši, pripravljeni na nove zasaditve.

Konec meseca porežemo suho listje okrasnim travam in suhe ostanke okrasnih zelnatih trajnic (ameriški slamnik, astre, anemone …). Režemo pazljivo, saj v tem času že kukajo iz zemlje narcise in zgodnji tulipani. Če je februar še mrzel, rez raje opravimo marca.

Vednozelene ali zimzelene okrasne grmovnice, kot so lovorikovec, brogovita in rododendron, v sušnem mesecu zalivamo.

Obrezujemo poleti cvetoče grmovnice. Pri tem odstranimo eno tretjino najstarejših vej in prikrajšamo veje, ki silijo v notranjost ali so nam v napoto, ko hodimo mimo. Lataste in velecvetne virginijske hortenzije razvijejo cvetove na poganjkih tekočega leta, zato je zimska rez zanje zelo primerna. Režemo ob dnevih za cvet.

Če si želite sami razmnožiti okrasne grmovnice (brogovita, metuljnik, španski bezeg, dojcija, vajgela …), februarja, ko je po setvenem koledarju dan za cvet, narežemo dobro dozorele enoletne poganjke. Narežemo jih na 20 cm in jih posadimo na vrt. Če je zemlja še vedno zmrznjena, poganjke potaknemo v lonce z rahlim substratom, te pa postavimo v svetel, hladen prostor.

Kapusnice imajo dolgo vegetacijsko dobo, zato jih februarja sejemo v notranje prostore in aprila že sadimo sadike na prosto. Foto Jerneja Jošar/

Trata

Ne hodimo po mokri, zamrznjeni trati. Če je februar topel, tla pa osušena, lahko začnemo z obnovo trate, jo prezračimo in dodamo ekološko gnojilo.

Zakaj zjutraj ne bi smeli hoditi po zmrznjeni travi

Sobne rastline

Sobne rastline zalivamo zmerno. Med zalivanji naj se prst osuši. Cvetoče sobne rastline gnojimo s tekočimi gnojili za cvetenje. Zelene sobne rastline lahko konec meseca spet začnemo zalivati s tekočim gnojilom za zelene rastline. Oprhajte kdaj pa kdaj svoje zelene sostanovalke, hvaležne vam bodo. Rastline z debelimi, sočnimi, kosmatimi listi (afriška vijolica) prhe ne prenesejo.

Kalčki in poganjki

Pozimi si svežino na krožniku lahko zagotovimo s kalčki in poganjki, mladimi rastlinami, bogatimi z vitamini in minerali, ki jih lahko gojimo doma na okenski polici. Za kaljenje potrebujemo le semena, krožnik ali kozarec, vodo in malo pozornosti. Večja semena kalimo v kozarcu, manjša pa na krožniku ali v kalilniku. Kalčke običajno uživamo presne, razen kalčkov stročnic, ki jih je treba vedno termično obdelati.

Balkon

Ob lepih, toplih dnevih zalivamo zasaditve v lončkih in koritih. To storimo raje zjutraj, saj bi zvečer lahko korenine rastlin predolgo stale v mokri zemlji. V lonce posajene spomladi cvetoče čebulice, kot so tulipani, narcise in hijacinte, ob toplem februarju že počasi kukajo na plano. Zdaj jih lahko začnemo zalivati.

Ne pozabite

Pozimi pticam zelo pomagamo s postavljeno krmilnico, napolnjeno s kakovostnimi semeni, oreščki ali maščobnimi pogačami. Pomembno je, da je hrana vedno suha in sveža ter da ptic ne pozabimo oskrbeti tudi z vodo. Redno hranjenje privabi ptice na vrt, kjer ostanejo tudi po zimi in pomagajo uravnavati škodljivce.

Ob toplem vremenu prezračujemo klet z ozimnico in redno pregledamo shranke. Prav tako prezračujemo prezimujoče posodovke, jih zalijemo enkrat mesečno in po potrebi zaščitimo pred škodljivci z ekološkim insekticidom.