iMarzi/Shutterstock

1. 10. 2020 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock

Setveni koledar − oktober 2020

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za oktober.

AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Sonce:  

Padavine:  

Veter:  

Temperatura tal:
na globini 10cm

Izhlapevanje:

Vir: ARSO

Nasveti za oskrbo vrtnin

  • Čas za setev
  • Čas za presajanje
  • Čas za pobiranje
  • Januar
  • Februar
  • Marec
  • April
  • Maj
  • Junij
  • Julij
  • Avgust
  • September
  • Oktober
  • November
  • December

Povprečni čas kaljivosti

4 – 10 dni

Razdalja sajenja

10 x 20 cm

Dobri sosedje

Fižol, korenček, kreša, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka

Slabi sosedje

Kumare


Vir: Semenarna Ljubljana

Začetek letošnjega oktobra je resda zaznamovan z ohladitvijo, ko jo je prinesel zadnji septembrski teden, a to ne pomeni, da nam bo dela na vrtu kmalu zmanjkalo. Le prilagajati se bomo morali vremenu, manj nihanju temperatur kot menjavanju deževnih in suhim obdobij. Pobirali bomo zadnje darove sadne letine, jesenske vrtnine, veliko opravil v zelenjavnem, sadnem in okrasnem vrtu pa bo namenjenih pridelku in rasti prihodnjega leta ter zdravemu prezimovanju vrtnih tal in rastlin.

Zelenjavni vrt

Na zelenjavne gredice lahko še oktobra marsikaj posejemo. Upoštevajmo, da za pripravo gredic in druga dela na njih zemlja ne sme biti tako mokra, da bi se oprijemala orodja.

Do srede meseca je čas, da posejemo katero od sort zimske solate (posavka, vegorka, bistra, nansen in zimska rjavka), ki bo do zime zrasla ravno toliko, da bo na prostem uspešno prezimila, s toplimi pomladnimi temperaturami pa bo začela rasti. Sejemo jo v vrstice, med katerimi je 30 cm prostora, da jo bomo pred pomladjo lahko okopali in spodbudili rast. Bo pa bolje prezimila, če je jeseni ne bomo redčili. Za spomladansko pobiranje v istem času kot solato sejemo tudi motovilec, pri katerem se je prav tako priporočljivo navaditi na vrstice, in rukolo. Ta raste hitro, zato jo bomo lahko rezali že pred zimo, če bomo za setev uporabili seme divje različice, pa bo celo prezimila.

Pri solatnicah, ki jeseni že bujno rastejo (radiči in endivija) moramo biti jeseni pozorni na morebitno napoved temperatur pod ničlo, da bi tiste sorte, ki niso prezimno trdne, prekrili. To so zgodnejše sorte jesenskega radiča pala rosa, od pogostejših sta še castel franco in štrucar. Zimskih sort, kot so verona, tržaški solatnik, solkanski in treviški radič ne pokrivamo s kopreno ali tuneli s PVC-folijo. Je pa dobro, če prezimni radič pred začetkom zime nekoliko ogrnemo z zemljo, prej pa odstranimo vse velike, poškodovane in obolele liste. V tem primeru bo spomladi oblikoval strnjene glavice namesto rozet.

Od čebulnic oktobra sadimo čebulček svetlih sort čebule, kot sta majski srebrnjak in holandska rumena, konec meseca pa tudi česen. S tem ni dobro hiteti, dovolj zgodaj bo tudi novembra, dokler zemlja ne bo pomrznila. Če česen sadimo bolj zgodaj, prezgodaj vzkali. Če rastline že pred zimo poženejo visoke liste, lahko ti pomrznejo ali jih polomi sneg, spomladi pa so zato občutljivejše na bolezni. Sicer pa lahko jeseni poleg jesenskih sort sadimo tudi spomladanske sorte česna, medtem ko obratno ne gre.

Do zime nam poleg že omenjenih vrtnin ni treba hiteti s spravilom prezimnega pora, korenja, črne redkve in ohrovtov.

Zimski por lahko pobiramo sproti. FOTO: Dean Clarke/Shutterstock

Oktober je primeren čas za jesensko prekopavanje gred: z lopato ali vilami dvignemo in obrnemo tolikšno plast zemlje, kolikor globoko sežemo z orodjem, v jarke, ki pri tem nastajajo, pa vkopljemo hlevski gnoj, kar ponavadi počnemo na isti površini vsaka tri ali štiri leta (v skladu s kolobarjem).

Če nameravamo ta čas izkoristiti za kisanje zelja in repe, potrebujemo temen prostor, v katerem je konstantna temperatura 18 ˚C. Pri njej se zelje in repa skisata v treh tednih. Pri nižji temperaturi traja kisanje dlje časa, do šest tednov, vendar to vpliva tudi na njuno kakovost. Naribano zelje in repo po plasteh enakomerno solimo, skupaj porabimo 2 odstotka soli glede na njuno težo.

Sadovnjak

V sadnem vrtu nas oktobra še čaka obiranje poznih sort jablan, zadnjih kutin in proti koncu meseca kakijev tam, kjer drevja ni poškodovala spomladanska pozeba. V zadnji dneh oktobra lahko poberemo kivi, če bo vreme lepo in ne bo zmrzali, pa to opravimo v začetku novembra. Plodovi, ki jih na rastlini doleti pozeba, so namreč manj obstojni in okusni. Če imamo v vrtu dvakrat rodne maline, jih bomo pobirali še do slane. Zdaj rodijo na tistih rozgah, ki so iz tal pognale spomladi, zato bomo pustili, da bodo drugič rodile zgodaj poleti, a le, če so poganjki zdravi in se niso skupaj s sadeži posušili. V nasprotnem primeru jih moramo takoj odrezati in zažgati, saj imajo bolezen malinovo sušico, ki se hitro širi. Porežemo pa stare poganjke, tiste, ki so odrodili že zgodaj poleti.

Če imamo na breskvah ali nektarinah iz leta v leto težave z breskovo kodravostjo, se pripravimo, da ga bomo, potem ko bo odpadlo vse listje (pograbljenega ne odvržemo na kompost), poškropili z bakrovim pripravkom.

Pri vsem sadnem drevju pa je pomembno, da na njem ne puščamo neobranih (sploh pa ne bolnih in poškodovanih) plodov, saj se bodo zasušili in ob spomladni otoplitvi predstavljali »skladišče« bolezenskih trosov.

!!galerija!!


Oktobra lahko v sadovnjaku uporabimo gnojila z večjo vsebnostjo kalija (K) in fosforja (P), ki pripomorejo k boljšemu dozorevanju lesa, zaradi česar poganjki bolje prezimijo, če želimo kolobar pod drevesi pognojiti s hlevskim gnojem, pa to storimo šele takrat, ko odpade vse listje.

Čas ko odpade listje, je v sadovnjaku primeren tudi za sajenje sadnih dreves, predvsem tistih z golimi koreninami, ki jih kupujemo v specializiranih sadnih drevesnicah. Te začno prodajati šele v začetku novembra. Vendar se moramo prej pripraviti: proučiti lastnost sort, ki ustrezajo našim željam, in narediti sadilni načrt. Pomembno je, da drevesa (vrsto, sorto in podlago) izberemo glede na razpoložljivi prostor. Predvsem se moramo pozanimati, kak­šna bo končna velikost odraslih dreves. Ker je sadilne jame priporočljivo pripraviti vsaj dva tedna pred sajenjem, naredimo to že ta mesec.

Okrasni vrt

Mnogi si jesenske dni radi polepšajo s sezonskimi zasaditvami v posodah ali na gredicah, ki so jim najbolj na očeh. Primerna izbira so mačehe, ki bodo cvetele dolgo v jesen in nato spet spomladi, jesenska vresa, ciklame, krizanteme, pa tudi prezimno trdni šaši in iskrivke.

Priporočljivo je, da z zadnjo košnjo trate odlašamo čim dalj, da zime ne bi pričakala preveč bujna. Oktober je idealen čas, da jo ponovno prezračimo, pomembno pa je tudi, da z nje redno odstranjujemo odpadlo listje in nagnite plodove in da jo, če tega še nismo naredili, pognojimo z namenskim gnojilom, ki ji bo pomagalo prezimiti.

V suhem vremenu s trate sproti grabimo listje. FOTO: Elena Sherengovskaya/Shutterstock

Oktober je idealen čas za sajenje spomladi cvetočih okrasnih čebulnic. Najbolje jih je namreč saditi, ko se začne zemlja ohlajati, ko se jutra shladijo, dnevi so še topli, z dreves pa začne odpadati listje. Ne moremo govoriti o vedno enakem koledarskem datumu, treba je opazovati naravo in procese v njej. V povprečnih letih začne listje odpadati okrog 10. oktobra.

Ves oktober in tudi prvo polovico novembra lahko sadimo in delimo okrasne trajnice. Do zime se bodo dobro ukoreninile, v nasprotju s pomladnim sajenjem bomo imeli manj skrbi, da bi se izsušile. Jeseni lahko sadimo, delimo in razsajamo skoraj vse trajnice, le pri tistih, ki so bolj občutljive na mraz, je bolje počakati na pomlad (trave perjanke, trstikovci, proso, sivka, žajbelj in druga sredozemska zelišča). Potonike, telohe, orientalske make in bradate perunike je bolje saditi jeseni, delimo in razsajamo pa jih samo jeseni.

Čas je primeren tudi za sajenje vrtnic z golimi koreninami, če nameravamo saditi okrasno drevje in grmovnice z golimi koreninami, ne ulončenih, pa tako kot velja pri sadnem drevju, počakajmo na začetek novembra.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Julijana Bavčar

Odgovorna urednica Delaindom, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE