Setveni koledar – december 2019

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju pa povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za december.

AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Sonce:  

Padavine:  

Veter:  

Temperatura tal:
na globini 10cm

Izhlapevanje:

Vir: ARSO

Nasveti za oskrbo vrtnin

  • Čas za setev
  • Čas za presajanje
  • Čas za pobiranje
  • Januar
  • Februar
  • Marec
  • April
  • Maj
  • Junij
  • Julij
  • Avgust
  • September
  • Oktober
  • November
  • December

Povprečni čas kaljivosti

4 – 10 dni

Razdalja sajenja

10 x 20 cm

Dobri sosedje

Fižol, korenček, kreša, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka

Slabi sosedje

Kumare


Vir: Semenarna Ljubljana

Za začetek decembra nam vremenoslovci napovedujejo nekaj snega, vendar ne tudi nizkih temperatur, zato bomo morda v vrtu poskrbeli za opravila, ki jim je ponavadi namenjen november – letos izrazito moker. Ko se bo zemlja začela sušiti, lahko, dokler ne bo zamrznila v globino, še vedno posadimo listopadno drevje. Poskrbimo za zaščito toplotno občutljivejših rastlin pred mrazom, postavimo krmilnice za ptice, ki se zadržujejo v našem vrtu, skrbimo za lončnice, ki so pozimi prikrajšane predvsem zaradi suhega zraka v ogrevanih prostorih, sicer pa si polepšajmo domove s kakšno vejico okrasnega grmovja, ki bo na toplem predčasno zacvetela.

Okrasni vrt

Ker nas nizke temperature doslej še niso priganjale, morda še nismo poskrbeli za zaščito trajnic (predvsem tistih v komaj zasajenih nasadih), vrtnic in občutljivejših grmovnic pred mrazom, zelo nam bodo hvaležne za plast zastirke. Zanjo lahko uporabimo suho listje, strojno zdrobljene vejice ali debelo plast komposta. Bujne trave, kot sta miskant in pampaška trava, ki so lepe tudi pozimi, pred obilnim sneženjem povežemo skupaj. Če tega še nismo storili, prestavimo velike posodovke (oleandre, citruse in druge) v zaščiten prostor. 

Čas, ko grmovnice mirujejo, je pravšnji za rezanje lesnatih potaknjencev (pri forsitiji, drenu, španskem bezgu, kalini, hortenziji, pa tudi ribezu). Zanje odrežemo dele enoletnih poganjkov, ki so že zaključili rast in so dosegli debelino svinčnika. Do polovice jih potaknemo v lonce z mešanico substrata in peska, lahko jih prej še pomočimo v hormonski pripravek za potaknjence, in nad lonec poveznemo polivinilasto vrečko, da se ne izsušijo. 

V stanovanju skrbimo, da bodo sobne rastline dobile dovolj zraka (redno zračenje) in vlage in da ne bodo izpostavljene prepihu ter velikim temperaturnim nihanjem. V prostoru skušajmo naravnati čim nižjo temperaturo, po možnosti ne več kot 20 stopinj, redno jih rosimo po listih, če njihovi poganjki postanejo bledi in razpotegnjeni, listi pa majhni, jim primanjkuje svetlobe. Prestavimo jih bliže zahodnega ali zasenčenega južnega okna. Če v prazničnem času okrasimo bivalni prostor z rastlinami v lončkih, ki so sicer navajene nizkih zunanjih temperatur (npr. s telohom, siljenimi narcisami, siljenimi hiacintami) in jih želimo obdržati dalj časa, jih čim prej prestavimo v neogrevan prostor. To velja tudi za smrečice v loncih.

Zelenjavni vrt

Z vrta še vedno pobiramo jesensko in prezimno zelenjavo, motovilec, radiče, korenovke in kapusnice. Korenovke lahko ostanejo na gredicah, vse dokler tla ne zmrznejo. Pred tem jih poberemo in shranimo v posodi s peskom ali v zasipu, ki ga uredimo v topli gredi. Kapusnice, kot so zelje, ohrovt in brokoli, lahko še kar vztrajajo na gredicah, pred res pravim mrazom pa jih izruvamo skupaj s koreninami in prenesemo v zaščiten prostor. Prezimne radiče na gredicah, pa tudi zimsko solato, lahko malce osujemo, kar bo pripomoglo, da bodo zgodaj spomladi prej začeli delati glavice.

Sicer pa je zima predvsem čas snovanja novih vrtnih načrtov – na zelenjavnih gredicah je pomemben predvsem načrt kolobarja, ki ga bo mogoče uporabljati več let. V skladu z njim ne boste le vrstili vrtnin na posameznih gredicah, temveč te tudi gnojili. Zato je pred zmrzaljo pravi čas, da izkopljete vzorec zemlje in jo nesete na kmetijskogozdarski zavod v laboratorij. Rezultati vam bodo v veliko pomoč pri pravilnem gnojenju.

Sadovnjak

Marsikdo, ki je za letos novembra načrtoval sajenje sadnih dreves, tega zaradi nenehnega dežja in premočenih tal ni mogel storit. Če se bo zemlja začela sušiti, ima čas za to vse dotlej, dokler ne pomrzne globoko in se še da kopati. To bo mogoče tudi v primeru, da so pomrznjeni samo vrhnji centimetri. Sadike sadnih dreves so v drevesnicah še vedno na voljo, je pa priporočljivo, da sadilne jame pripravimo vsaj nekaj dni pred nakupom. Izberemo mesta, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice, za bolj toploljubne sadne vrste (aktinidijo, kaki, fig, breskev) so primerne prisojne lege na prostem ali prisojna mesta ob hiši). Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo. Jama naj bo široka od 60 do 70 cm in globoka vsaj 50 cm, dobro pa prelopatamo tudi njeno dno. Tako mineralno gnojilo kot hlevski gnoj, ki ju uporabimo ob sajenju, se ne smeta dotikati korenin.

Sadike toploljubnih sadnih vrst, kot so kivi, kaki in figa, potrebujejo v prvih letih po sajenje zaščito pred mrazom, zato kolobar okoli debla prekrijemo z zastirko, in spodnji del rastline ovijemo z zračno zaščito (koruznica, smrečje, slama ali več plasti koprene). Dobro je, da debelca mladih dreves zavarujemo pred divjadjo z mrežo, saj je njihovo lubje so v prvih letih slasten priboljšek za zajce in srne.

Sicer pa pozimi sadna drevesa redno pregledujemo: z njih pobiramo zasušene plodove, mumije, saj so vir bolezenski trosov, z vej otresamo sneg, če bo napovedano hudo sneženje, vejam napravimo podporo iz močnih kolov, seveda pregledujemo tudi trajno oporo dreves na šibkih podlagah. Drevo, ki je izrazito občutljivo na lomljenje krošnje zaradi obtežitve, je oreh, zato že pri vzgojni rezi raje oblikujmo takšno krošnjo, ki ne bo imela dvojnega vrha, saj se v razkoraku rada začesne.

Pred  snegom lahko tudi dognojujemo drevesa s kalijem in fosforjem, saj bosta, sicer elementa, ki počasi pronicata v globino, s taljenjem snega prehajala proti koreninam.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrejih

Julijana Bavčar

Odgovorna urednica Delaindom, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE