Arhitekturna razstava: Ljubljana in Trst skozi oči dveh fotografov

»Razstava izhaja iz ideje o vzpostavitvi dialoga med dvema svetovoma, ki sta v zadnjem stoletju in pol prehodila različne poti. Instrument, s katerim so se odločili graditi ta odnos, je arhitektura, zlasti ikonična, torej tista arhitektura, ki dokumentira identiteto, politične in gospodarske ambicije različnih skupnosti skozi čas. Arhitekture, ki so imele simbolni pomen za svoja ozemlja, ali tiste, ki delujejo kot lakmusovi testi za beleženje trendov, odprtosti, vplivov, celo razpoloženj v različnih zgodovinskih trenutkih,« so zapisali ob razstavi z naslovom Sosedske sorodnosti, arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo.

Pokrita tržnica, Trst, 1935-33, arhitekt Camillo Jona Foto Roberto Conte

Razstava, katere kuratorja sta Luka Skansi in Paolo Nicoloso, temelji na vizualnih parih oz. fotografskih diptihih. Na ogled je več kot 100 fotografij oz. 50 parov, ki ponujajo podobnosti med javnimi in zasebnimi stavbami, ki so bile zgrajene na tej ali oni strani slovensko-italijanske meje, na dveh območjih, ki sta si geografsko blizu, a ju je do pred nekaj leti ločevala meja med vzhodno in zahodno Evropo.

Torre Vriz, Trst, 1955-59, arhitekt Gino Valle Foto Miran Kambič

Fotografije sta posnela fotografa Miran Kambič in Roberto Conte. Diptihi predstavljajo stavbe istega tipa in zajemajo tri obdobja: leta pred prvo svetovno vojno, obdobje med obema vojnama in končno desetletja po drugi svetovni vojni do padca berlinskega zidu in s tem ustanovitve Republike Slovenije.

Ferantov vrt, Ljubljana, 1964, arhitekt Edvard Ravnikar Foto Miran Kambič

»Vsak diptih je delo enega fotografa, saj je le tako mogoče uskladiti kompozicijo obeh fotografij,« pojasnjuje soavtor razstave, priznani slovenski fotograf Miran Kambič, arhitekt po izobrazbi, ki pa že od leta 1994 samostojno deluje na področju arhitekturne fotografije. Njegov bogat opus zajema tako arhitekturo kot interierje (mnoge lahko pogosto občudujete tudi na naših straneh). Ob tem še dodaja, da je večina fotografij na razstavi posneta na novo, prav za ta namen, saj sta morala fotografa zaradi diptihov iskati podobne kote pogledov na arhitekturo, podobne perspektive in podobno svetlobo.

Palazzo Aedes, Trst, 1924-28, arhitekt Arduino Berlam Foto Roberto Conte

»Ljubljana in Trst sta v istem kulturnem prostoru, nekaj časa sta bila v isti državi. Arhitektura je vezana na prostor, ne moremo je premikati in pošiljati po svetu. Fotografija pa je medij, s katero lahko arhitekturo, oziroma njeno dvodimenzionalno podobo pošiljamo kamor koli in prikazujemo kjer koli,« odgovarja Kambič na vprašanje, kako sta povezani arhitektura in fotografija oz. Trst in Ljubljana.

Razstava, ki je v Trstu na ogled do 12. oktobra 2025, je del programa Evropske prestolnice kulture Go! 2025.