Vrtnine: za julijske setve izkoristimo padec temperatur

Nekatere vrtnine lahko na gredice tudi posadimo, bodisi sadike kupimo ali jih vzgojimo sami. Sajenje godnih sadik je od tri tedne do meseca dni poznejše v primerjavi s prvimi termini setve. Za oboje velja, da zanje izkoristimo čas, ko vročina in pripeka popustita – v nasprotnem primeru poskrbimo za to, da bodo seme in rastline čim manj trpeli vročino in pomanjkanje vode. V nadaljevanju poleg julijskih setev in sajenja vrtnin zato naštevamo tudi ukrepe, s katerimi jim pri tem pomagamo.

Prostor za nove setve si poleti naredimo za visokimi rastlinami, kot je fižol. Foto: Paul Maguire/Shutterstock

Zakaj so poletne setve problematične

Kaljenje poletnih setev na prosto je negotovo zaradi visokih temperatur. Večina semena pri temperaturi zemlje 30 stopinj Celzija slabo kali ali sploh ne; visoke temperature namreč uničujejo kaljivost in ni redkost, da posevek v celoti sploh ne vzkali. Vedeti je treba, da so poleti temperature tal znatno višje kot temperature zraka. Če imamo kje na vrtu senčen prostor (tu sta tako zrak kot prst manj razgreta), si lahko pomagamo s setvijo za sadike v lončke.

Ob visokih temperaturah in sončni pripeki je težava tudi izsušenost vrhnje plasti tal. Za kaljenje semen in razvoj mladih rastlinic je nujna konstantna in enakomerna vlažnost površinske plasti zemlje.

Kaj sejemo in sadimo julija

Julija sejemo vrtnine za pobiranje jeseni, pozimi in v pozni pomladi, nekatere setve ponavljamo (nizki stročji fižol, korenček, kumare), sejemo pa tudi hitro rastoče solatnice za rezanje in poletne solate.

Solatnice: Zdaj je predvsem čas za setev jesenskih in zimskih sort radičev in endivije – ti solatnici sta v sorodu in jima za rast ustreza čas, ko se dan začne krajšati. Konec meseca bomo sadili tudi njune sadike.

Sejemo lahko tudi radič za rezanje (npr. tržaški solatnik), berivko, do konca meseca tudi poletne sorte solate (te so npr. dalmatinska ledenka, great lakes, canasta, romanska solata …), ki ne uhajajo v cvet. Posadimo lahko tudi njihove sadike.

Za setev motovilca je julija še prezgodaj.

Mreže za senčenje vrtnih rastlin niso kar tako. Temperaturo lahko znižajo tudi za 10 stopinj. Foto: Eugenehill/Shutterstock

Kapusnice: Sejemo zgodnje zelje (ime »zgodnje« se tu uporablja za sorte, ki imajo kratko rastno dobo in hitro naredijo glave in kitajski kapus. Do konca julija sejemo pozni brokoli in sadimo sadike poznega zelja, cvetače, ohrovta in listnatega ohrovta.

Stročnice: Do konca julija še lahko sejemo nizki fižol za zrnje, še nekoliko dlje pa za stročje.

Korenovke: Julija lahko sejemo tudi korenček s podolgovatimi koreni, rdečo peso in podzemno kolerabo, črno redkev in repo.

Druge vrtnine: Še vedno (ali ponovno) sejemo kumare (pogosto nam obstoječe propadejo zaradi pepelaste plesni), sladko koruzo ali pa na primer sladki komarček. Presajamo tudi sadike zimskega pora.

Julija sadimo zimski por. Foto: Katerina Dalemans/Shutterstock

Ukrepi za blažitev vročine, pripeke in izhlapevanja

Senčenje: Gredice s setvami ali rastline lahko senčimo z visokimi rastlinami, enim ali več sloji mreže na opori, tako da zrak pod mrežo in skoznjo kroži, pa tudi z olistanim vejevjem (dokler se to ne posuši). V kmetijskih trgovinah se dobi namenska senčilna mreža, obneseta se tudi dva sloja protitočne mreže. Uveljavljen način je setev v senco visokih rastlin, kot so koruza, visoki fižol in paradižnik. Zasenčena tla so hladnejša, kar upočasni izhlapevanje, vzkaljene rastlinice pa imajo zaščitilo pred pregrevanjem.

Zastirka: Tla so hladnejša tudi na vrtovih, kjer so vse gredice, tudi prazne, ves čas zastrte s slamo, travo itd. V tem primeru sejemo na majhne površine in v vrste, s katerih z roko odstranimo zastirko. Ko posadimo sadike, tla okoli njih zagrnemo z zastirko. Bližina zastirke nekoliko ohladi tla in zadržuje vlago.

Sladki komarček je hvaležen za zasrirko. Foto: Marian Galicia/Shutterstock

Pokrivanje setev: Ker v poletni vročini težko vzdržujemo vrhnjo plast tal enakomerno vlažno, setve pokrijemo s poletno kopreno, lahko tudi kak centimeter dvignjeno od tal, preko katere redno zalivamo.