
Vreme nam je že na začetku poletja postreglo z visokimi temperaturami in ekstremno sušo. Največjo vročino občutimo predvsem v pregretih mestih brez naravne sence in v stanovanjih brez klimatske naprave. Poiskali smo nekaj preprostih nasvetov, kako lahko kljub vročini ohladite svoje stanovanje brez klimatske naprave.
Pogoj za zagotavljanje hladu v stanovanju so senčila, s katerimi zastremo okna podnevi, in komarniki, ki nam omogočajo, da imamo ponoči brez skrbi odprta okna in tako ohlajamo notranjost. Torej, zvečer odprite okna in naredite prepih. Tako bodo ponoči ohlajene vse stene, tla, stropi in notranja oprema. Zjutraj okna zaprite in jih ponovno odprite šele zvečer. Ključno pri nočnem prezračevanju je, da se hlad akumulira v gradbenih elementih in opremi, kar čez dan pomaga ohlajati bivalne prostore. Nasprotno jutranje prezračevanje sicer ohladi zrak, a ne zagotovi trajnega učinka hlajenja v prostoru.
Zjutraj, po nočnem prezračevanju, zaprite okna in spustite senčila. Pomembno je, da so senčila nameščena na zunanji strani oken, saj preprečujejo, da bi sončni žarki segrevali steklo in s tem notranjost stanovanja. Zunanja senčila, kot so rolete, roloji ali žaluzije, so najbolj učinkovita zaščita pred pregrevanjem.
Visoka vlažnost zraka poleti povečuje občutek vročine in nelagodja. Pri visoki vlažnosti se izhlapevanje znoja s kože upočasni, zato se telo težje ohlaja.
»Ko razmišljamo o poletnem ohlajanju prostorov, moramo razumeti dva fizikalna pojma. Prvi je temperatura zraka, drugi vlažnost. Ko je ta poleti visoka, vpliva na ljudi bolj moteče kot visoka temperatura. Človeško telo se ohlaja z znojenjem, ki mora s površine kože izhlapeti. V naravi to čutimo kot hlad, ko pridemo mokri iz vode ali na vetru. Če je zrak nasičen z vlago, se izhlapevanje znoja upočasni ali celo ustavi. Spomnimo na dva primera iz vsakdanjega življenja. Ob nevihti – ko je količina vlage v zraku visoka – se znojimo kljub relativno nizki temperaturi zraka. Nasprotno je v puščavah pri temperaturi 40 stopinj Celzija suhega zraka. Ves znoj takoj izhlapi in tako ohlaja naše telo. Ventilator ali prepih zraka ne hladita, le pripomoreta k pospešenemu odvajanju vlage s kože, zato se ta hladi,« je o tem zapisal naš neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Z nočnim prezračevanjem lahko vlago nekoliko znižate, vendar če težave ostajajo, je dobro razmisliti o uporabi razvlaževalnika zraka. Ta odstranjuje odvečno vlago in izboljša počutje v prostoru, bivanje pa postane znosnejše tudi pri višjih temperaturah. Poleti je idealna 50-odstotna relativna vlaga.
Nikakor ne uporabljajte iste posteljnine poleti in pozimi. Za poletne dni je najboljša izbira lahka bombažna ali lanena posteljnina, ki omogoča boljšo zračnost in je prijetnejša na otip. K občutku hladu bodo pripomogli tudi svetli pastelni odtenki ali bela barva. Zato spalnico v teh dneh osvežitev z lahkotnimi tkaninami v svetlih odtenkih.
Kuhanje in peka v vročem delu dneva dodatno ogrejejo prostor. Če se le da, obroke pripravite že zjutraj, da se izognete segrevanju kuhinje. Odlična alternativa je tudi priprava hrane na vrtnem žaru, tako bo kuhinja ostala hladna. Hladite se z dovolj tekočine in lahkimi prigrizki.