Razbijamo mite o paradižniku: Je bolj zdrav surov ali termično obdelan? (VIDEO)

Paradižnik – preprost, rdeč, sočen. A za poznavalce, kot sta Jerneja Jošar in Jernej Mazej, je mnogo več kot to. Je zgodba o okusu, genetiki, ekologiji in strasti. V epizodi podkasta z voditeljico Nino Štajner se potopimo v svet paradižnika kot ga ne poznamo vsak dan – od tisočev različnih sort, raznolikih barv in oblik, do vpliva pridelave na hranilno vrednost in zdravje.

Slišimo, zakaj stare sorte paradižnika spet pridobivajo na veljavi, kako pomembna je ekološka pridelava in zakaj je likopen, antioksidant v paradižniku, lahko ena najbolj podcenjenih super snovi. Jernej Mazej – z razlogom znan kot »kralj paradajza« – z nalezljivo vnemo razkriva skrivnosti selekcije, zbiranja in križanja sort, medtem ko Jerneja Jošar dodaja strokovni pogled na pomen kakovostne pridelave.

Pripravite se na pogovor, ki bo še tako vsakdanjemu paradižniku vdihnil novo spoštovanje.

Raznolikost sort paradižnika

Jernej Mazej razloži, da obstaja več kot 16.000 sort paradižnika, od katerih so nekatere divje vrste z izjemno zanimivimi lastnostmi – na primer Solanum cheesmaniae, ki raste v Peruju in Čilu, na višini 3000 metrov ter je vijoličaste barve. Po Evropi obstajajo obsežne zbirke sort, denimo na največjem festivalu paradižnika v Bruslju, kamor pridejo pridelovalci iz cele Evrope, razstavijo več kot 3000 različnih sort paradižnika. Še bogatejše zbirke imajo nekateri ameriški zbiratelji, ki hranijo celo po 6000 sort, a si jih po besedah Mazeja zaradi nove zakonodaje ne morejo izmenjevati, zato se sam raje osredotoča na Evropo.

Mazej poudarja razlike v barvi, debelosti, obliki rasti, celo listih, ki so lahko podobni muškatnim. Omenja sorte za "lene gospodinje", torej grmičaste češnjevce, ki so zelo rodni – do 5 kg na eno sadiko.

Stare sorte vs. hibridi

Sogovornika v pogovoru razložita tudi, kako poteka ustvarjanje oz. križanje novih sort. Jošarjeva pojasni, da hibridi niso nujno slabši, vendar so bili razviti predvsem zaradi tržnih razlogov – enakomerni plodovi, velik pridelek, dolga obstojnost. Pri tem pa se je pogosto izgubil okus in hranilna vrednost. Stare sorte danes spet pridobivajo na priljubljenosti, predvsem med tistimi, ki prisegajo na ekološko pridelavo.

Jošarjeva ob tem poudari, da največ šteje način pridelave – ekološki način omogoča, da rastlina razvije vse svoje bioaktivne snovi, kot so vitamini in antioksidanti. Mazej doda, da je manj pomembno, katero sorto jemo, bolj pa, kako je bila pridelana.

Likopen – zaklad v paradižniku

Sogovornika pojasnita pomen likopena, naravnega antioksidanta v paradižniku, ki ima ugodne učinke na srce in lahko deluje proti raku. Zanimivo je, da ga telo lažje absorbira iz termično obdelanega paradižnika.

Paradižnik kot strast in kultura

Jernej Mazej skozi pogovor navdušuje z neverjetno strastjo do paradižnika, ki jo izraža tudi skozi selekcijo in križanje sort. Medtem Jerneja Jošar opozarja na pomen ekološke vzgoje in spoštovanja rastline kot življenja, ki nam nekaj daje. Oba sogovornika delita mnenje, da je paradižnik več kot zgolj sestavina – je zgodba, raziskovanje in užitek.

PRISLUHNITE CELOTNEMU PODKASTU