Paradižnik v visoki gredi: Kako izkoristiti vsak centimeter za bogat pridelek

Ko se postavimo ob visoko gredo z višino enega metra, se kar zamislimo, kako bo to videti, ko bomo pobirali paradižnik z lestve. Nedvomno zanimiva izkušnja in zabava za sosede in mimoidoče. Paradižnik lahko avgusta doseže višino dva metra in celo malce čez. Ker imajo visoke grede majhno površino, v primerjavi s klasičnim vrtom, ga je dobro vzgajati čim višje za čim več pridelka. Sam sem zato postavil visoko gredo, ki ima le 50 cm višine. Tako sta lahko opora in paradižnik zmerne višine tja do dveh metrov.

Setveni koledar – maj 2025

Ali so za visoko gredo primernejše grmičaste ali 'klasične', visoke sorte? Sam grmičaste vzgajam v večjih loncih, ker zavzamejo preveč prostora. Te res naredijo velik grm, poln plodov. Za visoko gredo raje izberem visok paradižnik, ki ga vzgajam na dve ali tri stebla. Rastlino posadim blizu zadnje stranice, tako da ima na voljo vse sončne žarke, hkrati pa senči solatnice in preostale vrtnine. Z odstranjevanjem spodnjih listov ustvarimo prostor za vse solatnice, čebulnice in zelišča.

'Klasičnemu' visokemu paradižniku pravimo nedeterminanten. Pri njegovi vzgoji je pomembna opora, saj bo brez nje težko samostojno stal. Uporabimo lahko plastične palice s kovinsko sredico, bambusove ali kovinske palice, zvite v spiralo, in steblo privežemo ob njih. Če je visoka greda pravilno napolnjena in visoka vsaj 50 cm, bo oporna palica lepo in trdno stala. Če pa imamo le dvignjene gredice, lahko naredimo oporo tako, da postavimo tri palice v piramido in jih na vrhu povežemo, da ostanejo stabilne. To je priporočljivo tudi na vetrovnih legah.

Sajenje paradižnika v visoko gredo. Foto Metrob

Ko v visoko gredo posadimo cepljen paradižnik, ga vzgajamo na tri stebla, necepljenega pa na dve. Zato imejmo v mislih, da odrasla rastlina potrebuje v širino od 70 do 100 cm prostora. Če sadiko umestimo ob zadnjo stranico grede, bo dovolj prostora pod njo in ob njej za baziliko, endivijo in radič, čebulnice, različna zelišča in cvetlice, kot sta ognjič in kapucinke. V Sloveniji seveda paradižnik vzgajamo kot enoletnico. Nekatere druge plodovke, kot je npr. čili, pa so precej manjše rastline, ki jih lahko pred zimo prenesemo na toplo in naslednje leto vrnemo na prosto.

V visoki gredi je ob paradižniku dovolj prostora tudi za zelišča. Foto Metrob

Substrat za velik koreninski sistem

Velika rastlina ima velik koreninski sistem. Paradižnik potrebuje velik in močan koreninski sistem, da lahko prehrani vse plodove in ima močno, čvrsto rast vso sezono. Za uspešno vzgojo plodovk v visoki gredi mora biti plast substrata (zemlje) debela vsaj 30 cm. Več je seveda bolje. Želimo čim večji in čim globlji koreninski sistem, zato pomagamo rastlini pri rasti z uporabo simbiotskih bakterij v kombinaciji z rdečimi morskimi algami. S takšnim pripravkom jih zalijemo trikrat v sezoni. Simbiotske bakterije se naselijo na koreninski sistem. Tam ščitijo rastlino pred vdorom drugih bakterij in gliv. Najbolj opazen pa je njihov učinek pri koreninskem sistemu, ki je precej večji kot pri netretiranih rastlinah.

Kurja črevca – plevel, ki ga je hvalil že pater Ašič

Voda in hranila

Vrtnarji vemo, da paradižnik in tudi druge plodovke potrebujejo res veliko vode. Nekateri jih hitro razvadijo z dnevnim zalivanjem, drugi pa jih zalivamo le do trikrat na teden. A najboljša rešitev je namakalni kapljični sistem v kombinaciji s časovnikom. Tako je poraba vode manjša, pa še časovnik nastavimo tako, da se zaliva ponoči. Tudi če zalivamo ročno, to storimo pozno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj. Tako bodo rastline dlje hladne tudi sredi dneva. Pod paradižnik lahko posadimo rastline, ki jim prija veliko vode. To so različne solatnice in bazilika. Druga zelišča in čebulnice posadimo malce stran.

Foto Marlon Boenisch/Shutterstock

Velika rastlina potrebuje tudi veliko hranil za rast in razvoj plodov. Paradižnik in tudi druge plodovke imajo intenzivno rast, nato cvetenje in nastanek plodov. Zato moramo po­skrbeti za celostno prehrano rastline. Osnova so dušik za rast, fosfor za cvetenje, kalij za plodove in korenine ter kalcij za oplodnjo in plodove. To je seveda izjemno poenostavljeno. Vedno je najbolj učinkovito gnojenje skozi korenine in liste (foliarno) hkrati oziroma kombinirano. Uporabimo rudninsko gnojilo, ki vsebuje vsa omenjena hranila. Vrtnine v polni rasti načeloma dognojujemo na sedem do deset dni. Redno dodajamo tudi morske alge in aminokisline za njihovo krepitev.