Kolumna Jerneje Jošar: Vse o sajenju kumar in paprik

Maj je čas, ko je zemlja dovolj topla, dnevi daljši in v nas že tli pričakovanje po prvih poletnih pridelkih. Sedaj pridejo na vrsto za sajenje bolj toplotno zahtevne rastline, med njimi tudi kumare in paprike.

Kumare so tiste, ki nam poleti ponujajo svežino na krožnikih. Izbor sort je kar velik, a posebna ljubljenka na mojem vrtu je mehiška kumara z ljubkimi majhnimi plodovi, ki spominjajo na lubenico in lepimi nežnimi listi. In med pisano paleto sort paprik vseh oblik in barv, so me zelo navdušile mini paprike, pravimo jim tudi snack paprike. Z majhnimi plodovi, rumene, oranžne ali rdeče barve, bujno rodnostjo in sladkim okusom so moja prva izbira, predvsem na balkonu. Mehiška kumara in mini paprika na vrtu ali raje v loncu? Kar oboje!

Setveni koledar – maj 2025

Mehiška kumara

V primerjavi z ostalimi kumarami je nežnejša, listi so manjši, ljubki, le okoli 2 cm veliki plodovi pa spominjajo na mini lubenice. Popolni so za grizljanje med sprehodom po vrtu, za prigrizke, za solato ali vlaganje v kis ali še bolje fermentiranje. In kar ni zanemarljivo, tudi otroci jih obožujejo! Ker so po naravi ovijalke, lahko izkoristimo njihovo pokončno rast po opori, zaradi česar zavzame rastlina zelo malo prostora in je ravno zato odlična tudi za gojenje na balkonu.

Drobni plodovi spominjajo na majhne lubenice. Foto Jerneja Jošar/

Sajenje

Ne glede na to, ali sadite na vrt ali v lonec – počakajte na tople dni po Ledenih možeh (okoli 15. maja). Tla morajo biti ogreta na vsaj 15 °C, nočne temperature pa se ne smejo spustiti pod 11 °C. Zgodnejši pridelek si lahko zagotovimo s setvijo v lončke sredi aprila in vzgojo sadik v toplem prostoru (20–30 °C). Ker pa imamo vedno bolj tople jeseni, ne bo nič narobe, če seme posejete tudi v začetku maja, prav tako v lončke, in rastline presadite na prosto konec maja, v začetku junija. Pridelek bo malo kasnejši, ampak bolje tako, kot da te rastline sploh ne bi imeli letos na vrtu.

Na vrt sadimo sadike v razmiku 30 cm. Tla pred tem zrahljamo in obogatimo s kompostom. Če sadite v lonce, je za eno sadiko potreben lonec globine vsaj 20 cm in širine 25 cm. Sama raje izberem lonec premera 40 cm in vanj posadim 3 rastline. Uporabite humusno bogat, odceden substrat, kateremu dodate kompost. Kumare potrebujejo oporo – naj bo to mreža, vigvam iz palic ali doma spletena struktura iz leskovih vej. Za oporo lahko na balkonu izkoristimo kar ograjo. In če nas motijo pogledi iz okolice naredimo z njimi zastor. S svojo bujno bogato rastjo naredijo prijetno zeleno zavetje, prekrijejo dolgočasen zid, plodovi pa bodo pri roki, kadarkoli si zaželimo osvežitve. Na vrtu jih vedno posadim na oporo v obliki vigvama – tako je videti zasaditev še malo bolj privlačna. Kot že verjetno veste, sajenje v vrste mi res ni ljubo!

Plodovi nas razveseljujejo še dolgo v jesen. Foto Jerneja Jošar/

Oskrba

Tla okoli rastline zastremo s slamo, senom, miskantom. Tako ostajajo topla in vlažna, preprečimo pa tudi rast plevela. Rastline, ki rastejo v loncu, je potrebno zalivati poleti vsak dan. Tiste na vrtu redkeje. Zvečer zalivamo tudi po listih, a z razpršenim curkom. V času cvetenja in tvorbe plodov, če je suša, poskrbimo za več zalivanja.

Pinciranje poganjkov pri mehiški kumari ni potrebno. Sama vsakih 14 dni zalijem rastline s tekočim gnojilom, ki si ga pripravim iz gabeza. Lahko pa seveda kupite tekoče gnojilo za plodovke, izberite tistega, ki nosi ekološki certifikat.

Mehiška kumara preraste oporo že v enem mesecu. Foto Jerneja Jošar/

Dobri sosedje

Na moji gredi mehiška kumara raste v pestri družbi. Na eni strani je to por, na drugi nizek fižol, na tretji zelje. Čudovita gavra pa je samo še pika na i mešani družbi. Na balkonu jih v lonce sadim samostojno.

Pridelek

Prvi plodovi nas razveselijo že julija. Z rednim pobiranjem plodov vzpodbujamo nastavljanje novih cvetov. Prezreli plodovi odpadejo, in takrat več niso okusni, zato ne čakajte s pobiranjem. Mehiške kumare vas bodo obdarovale s plodovi vse do prve slane.

Iz treh pali in vrvice, ki jo ovijemo okoli palic, naredimo lepo naravno oporo. Foto Jerneja Jošar/

Mini ali snack paprika

Vrt ali balkon, greda ali lonec – če ji ponudimo ustrezne pogoje, nas bo nagradila z bogatim pridelkom in svojo lepoto krasila kotiček, kjer uspeva. Paprika ni le uporabna, temveč tudi okrasna – z nežnimi cvetovi in barvitimi, sijočimi plodovi bo brez dvoma polepšala vsak balkon ali vrtno gredo.

Mini paprika, s hrustljavim mesom in izredno sladkim okusom, vsebuje le malo semen. Plodovi so dolgi 5-7 cm in široki 3 cm. Rodi zelo obilno in je tudi zato pravi izbor za gojenje v loncu. Zasijala bo še posebej na otroških krožnikih, saj lahko najmlajši brez težav pojedo cel plod. Na razpolago je kar nekaj sort: rumena mini yellow, oranžna mini orange in orangadaya F1, rdeča mini red in Ashdodna. Vitaminska bomba, sladkega okusa in živih barv je popoln dodatek prigrizkom, sendvičem, solatam.

Med zelenim listjem se skriva množica plodov. Foto Jerneja Jošar/

Sajenje

Paprike sejemo že februarja v notranjih prostorih, saj rastejo počasi. Sedaj je za to opravilo prepozno, a na srečo so v dobro založenih vrtnarijah na voljo sadike. Na prosto jih sadimo šele po 15. maju, ko so dnevne temperature nad 20 °C, nočne nad 11 °C in tla ogreta na vsaj 15 °C. Paprika je občutljiva na temperaturna nihanja in mraz. Že rahel padec temperature povzroči stres, ki lahko trajno zavre razvoj rastline ali povzroči odpadanje cvetov, zato počakajte na prave pogoje.

Paprika potrebuje zelo sončno in zavetno lego. Tla naj bodo dobro odcedna, bogata s humusom. Pred sajenjem jih obogatite s kompostom. Enaka pravila veljajo tudi pri gojenju v loncih – substrat naj bo kakovosten, zračen in hranljiv, lega pa sončna in zavetrna. Na grede jo sadimo 30 cm narazen. V lonec premera in globine 30 cm damo eno sadiko; v daljša korita posadimo več sadik, a tako, da bo med rastlinami 30 cm prostora.

VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Oskrba

Tla okoli rastline zaščitimo z zastirko, ki ogreva tla in ohranja vlago. Paprike zalivamo obilno, saj imajo rade vlažno okolje. Tiste, ki rastejo na gredi, zalivamo redko, a takrat obilno. Sama zalivam enkrat na teden, in takrat dodam vsaki papriki vsaj 5 litrov vode. Med tem ko paprike v loncih potrebujejo pogostejše zalivanje, v veliki vročini vsak dan. Ko rastline dosežejo višino približno 20 cm ali razvijejo pet listnih etaž, jim odščipnemo vršiček, da spodbudimo razraščanje stranskih poganjkov in s tem zagotovimo večjo rodnost. V obdobju cvetenja tedensko dognojujemo s tekočimi gnojili za plodovke, ali pa si gnojilo naredimo sami iz gabeza.

Mini paprike rumene, oranžne in redeče barve so sladke in skoraj brez semen. Foto Jerneja Jošar/

Dobri sosedje

Na moji gredi rastejo paprike v družbi kolerabice in solate. V loncih pa jih imam najraje kar same. V velikem koritu posadim ob njih kapucinko, ki se preveša preko roba korita, kar še polepša zasaditev.

Pridelek

Ko paprika začne rasti, najprej doseže končno velikost, nato se začne debeliti meso, šele zatem pa začne postopno spreminjati barvo. Polna zrelost nastopi takrat, ko plod popolnoma spremeni barvo, kar je tudi znak, da so dozorela semena. Paprike lahko obiramo v vseh fazah dozorevanja – od popolnoma zelenih do povsem obarvanih plodov.

Čeprav lahko papriko uživamo v katerikoli fazi, najbolj polnega okusa in hranilnih vrednosti doseže v zreli fazi. Redno obiranje zrelih plodov spodbuja nastanek novih cvetov in podaljša čas rodnosti rastline. Plodove pobiramo vse do konca oktobra. Viške lahko vložimo, zamrznemo ali popečemo in shranimo v olju z dodatkom česna. Za pridelavo lastnega semena pa pustimo posamezen plod, da v celoti dozori na rastlini.