
Čili je vse bolj priljubljena rastlina na domačih vrtovih, predvsem pri tistih, ki nadvse uživajo v pekočih jedeh. Tudi njegove zdravilne lastnosti in pozitivni učinki na telo nikakor niso zanemarljivi. Meni pa je rastlina ljuba zaradi zelo lepe grmaste rasti in privlačnih plodov, ki mi krasijo balkon vse do prve slane. Čili potrebuje nekaj več pozornosti, ampak če mu nudimo prave pogoje, bo zelo radodaren s plodovi.
Vrst in sort čilijev je kar nekaj. Med seboj se razlikujejo po raščavosti, velikosti, obliki in barvi plodov ter po tem, kako močno so plodovi pekoči.
Enota za merjenje jakosti pekočnosti se imenuje skovil. Za primerjavo: jakost čilija habanero je 100.000 skovilov, pekočega feferona pa samo 100 skovilov. Zelo priljubljeni jalapeno ima 5.000 skovilov, še do pred deset let nazaj je za najmočnejšega veljal Trinidad Moruga Scorpion z 1,2 milijona skovili, kmalu ga je prekosil Carolina Reaper z 1,64 milijona skovilov. In ker žlahtniteljem še ni bilo dovolj zabave, je dve leti nazaj vse prekosil Pepper X, s kar 2,69 milijona skovilov.
Plodovi so lahko svetlo rumeni, skoraj beli, rumeni, oranžni, v vseh odtenki rdeče, vijoličasti ter skoraj črni.
Čiliji pripadajo različnim botaničnim vrstam:
Pogosti sta še vrsti C. pubescens z različico rocoto čili in C. baccatum z različico aji čili.
Dobro je vedeti
Kapsaicin se nahaja v belih prekatih plodnice, na kateri se držijo semena. Če te bele trakce odstranimo, odvzamemo večino pekočega okusa.
Čili sejemo v notranje prostore od januarja do marca. Najbolj pekoče sorte posejemo januarja, ker imajo daljšo rastno dobo, najmanj pekoče, s krajšo rastno dobo, pa marca.
Sama posejem v lončke premera 10 cm več semen iste sorte. Substrat mora biti prav tisti, ki je namenjen za setev, kar je označeno na embalaži. Ta je rahel in ne vsebuje dodanih hranil, kar bi lahko motilo pravilen razvoj rastline. Seme en dan prej namočim v kamilični čaj. S tem pospešimo klitje, seme pa vsrka tudi učinkovine iz čaja. Seme položim na prej namočen substrat, rahlo pritisnem in pokrijem z 0,5 cm debelim slojem substrata. Navlažim s pršilko, pokrijem s prej preluknjano prozorno kuhinjsko vrečko in postavim na zelo toplo mesto. Najraje kar na topel radiator. Pod lončke postavim večkrat prepognjeno brisačo ali debel stiropor. V fazi klitja sta pomembni samo toplota in vlaga. Pri temperaturi 25 °C bo seme vzklilo v 10 – 14 dneh. Redno vlažimo. Ko seme vzklije, pokrov odstranimo in lončke postavimo na najbolj svetel del stanovanja – okensko polico.
Ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj, vsak poganjek posadimo v svoj lonček. Premer lončka naj bo vsaj 8 cm. Uporabimo namenski substrat za pikiranje, kar je označeno na embalaži. Pred presajanjem najprej dobro zalijemo, potem pa lonček prekucnemo tako, da iztresemo celo vsebino. S svinčnikom ali palčko pomagamo ločiti sejance. Ne dotikamo se korenin, ampak mlade rastline nežno primemo za list. Posadimo globoko, do kličnih listov. Kasneje, ko rastline oblikujejo par listov, lahko še enkrat presadimo v malo večje lončke – s tem pospešimo razrast koreninskega sistema. V tej fazi rasti naj bo temperatura okoli 19 °C.
Spomladi, v toplih sončnih dneh postavimo čilije na prosto, ali v prostoru, kjer gojimo sadike na stežaj odpiramo okna. Na ta način jih utrjujemo.
V drugi polovici maja, ko ni več nevarnosti slane, presadimo sadike na prosto. Sicer zadnje čase nimamo ravno težav s slano – Ledenimi možmi, pa vendar za dober začetek rasti rastlin na prostem upoštevamo še nekaj dejavnikov. Presajanje na prosto je najbolje izvesti, ko so dnevne temperature nad 20 °C, nočne nad 11 °C in temperatura tal preseže 15 °C. V osrednji Sloveniji so te razmere običajno dosežene sredi maja, na obali pa že dva tedna prej, medtem ko v višje ležečih območjih nastopijo nekoliko kasneje. Kaj se lahko zgodi:
Tla pred presajanjem rastlin na prosto dobro prerahljamo in obogatimo s kompostom. Izberemo toplo in sončno lego. Rastline sadimo narazen okoli 30 do 50 cm, odvisno od sorte, saj se te med seboj razlikujejo tudi po raščavosti. K čiliju ne sadimo paprike, ker lahko hitro pride do križanja. Dobri sosedje mu bodo paprika in ognjič, ki privablja opraševalce.
Seveda lahko gojimo čili tudi v loncih na balkonu. Lončki naj bodo globoki med 20 in 30 cm ter prav tako široki. Substrat mora biti bogat s humusom in dobro prepusten. Ob sajenju dodamo pest ali dve komposta ali dehidriranega organskega gnojila. Lonček postavimo na zelo sončno in zavetno lego.
Močneje rastoče sorte čilijev in tiste z večjimi plodovi je priporočljivo privezati na oporo. Zemljo okoli sadike je najbolje prekriti z zastirko, saj ta pomaga ohranjati vlago in toploto v tleh. Ko začne čili cveteti, zalivanje zmanjšamo, saj to pripomore h kakovostnejšim plodovom, ki bodo tudi bolj pekoči.
Za bolj grmičasto rast rastline, ko doseže višino 20 cm, odščipnete vršiček. Ko rastlina začne razvijati cvetne popke, začnemo z dognojevanjem s tekočimi gnojili, ki vsebujejo več fosforja in kalija. Idealno je uporabiti gnojilo za paradižnike, gnojimo pa enkrat na dva tedna.
Če na balkonu ni dovolj čebel za opraševanje cvetov, lahko to nalogo prevzamete sami s pomočjo čopiča. Prve cvetove in plodove, ki so še zeleni, odstranite, saj s tem spodbudite rast novih poganjkov. Več poganjkov pomeni več plodov in večji pridelek na rastlino. Kasnejše plodove pustite, da popolnoma dozorijo.
Plodovi so na začetku zelene barve, ampak vseeno že uporabni. Pobiramo jih za sprotno uporabo. Kasneje se obarvajo v barvo, značilno za posamezno sorto. Zrele plodove poberemo, jih nanizamo na vrvico in posušimo na soncu (ali v sušilniku). Shranimo cele ali jih zmeljemo v prah. Nekateri zrele plodove tudi zamrznejo. Plodove lahko namakamo v olje, ki ga uporabljamo po kapljicah.
Čili prihaja iz toplih krajev Srednje Amerike, kjer raste kot trajnica in je v nenehnem cvetenju in rodnosti. Pri nas zime ne preživi na prostem. Lahko pa vseeno poskusite rastlino ohraniti kot trajnico. V jeseni, preden nastopi mraz, čilije presadimo v lonce in jih prestavimo v svetel prostor, kjer je temperatura okoli 15 °C. Zalijemo le zelo poredko. Preko zime bo rastlina skoraj povsem odvrgla liste. Spomladi jo presadimo v svežo s hranili bogato prst in obrežemo. S tem spodbudimo mlado rast iz spečih popkov. V sredini maja presadimo na prosto.
Čilijem daje ostrino alkaloid kapsaicin, ki je odgovoren tudi za številne zdravilne učinke čilija na naše telo. Kapsaicin pomaga pri težavah, kot so glavoboli, prehladi, zamašeni sinusi, deluje protivnetno in pripomore k boljši prebavi, zlasti pri težjih obrokih. Poleg tega se izkaže tudi pri resnejših obolenjih. Znižuje krvni tlak in holesterol, preprečuje nastajanje krvnih strdkov ter ščiti pred možgansko in srčno kapjo ter aterosklerozo. Pomaga tudi pri zaščiti pred rakom na prostati. Čili deluje kot antidepresiv, antirevmatik, antiseptik, diuretik in afrodiziak.
Poleg kapsaicina, ki ima številne pozitivne učinke na zdravje, čili vsebuje tudi velike količine vitamina C, vitamine skupine B, vitamin E, pantotensko kislino ter minerale, kot so železo, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in cink. Uživanje surovega čilija je najboljše, saj ohrani največ biološko aktivnih snovi in vitaminov, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje.