Setveni koledar – april 2025

April ni muhast samo po dežju, za katerega se zdi, da se včasih usuje tudi s sončnega neba, njegova nepredvidljivost se kaže tudi pri vdorih polarnega zraka v naše kraje, ki lahko v sadovnjakih povzročijo pozebe in zavlečejo napredovanje že posejanih in posajenih vrtnin. Zato kmetje, ki jih nepričakovane meteorološke skrajnosti močno udarijo po žepu, zelo natančno sledijo vremenskim napovedim. V svetu vrtičkarjev je marsikdaj drugače: nekateri so ’junaki’ in krompir pod kopreno sadijo že februarja, proti koncu pomladi pa se čudijo, kako malo časa je kljuboval krompirjevi plesni ...

Zelenjavni vrt

Spomladi s setvami in sajenjem sadik ni priporočljivo hiteti, ker poznejše ohladitve zelo zavlečejo kaljenje večine semena, prizadenejo krompir v zemlji, morebiten sneg pa poleže nepokrite sadike vrtnin. Za kalitev semena vrtnin in za uspešen vznik posajenega krompirja so namreč odločilne temperature tal. Izjeme, ki z zgodnostjo (od konca februarja naprej) potrjujejo pravilo, so čebula, česen, grah, bob in redkvica.

Nasploh pa seme hitreje kali v toplih tleh, korenček, peteršilj, pastinak in koriander pa so na mraz posebej občutljivi. Tisti, ki teh kultur še niste sejali, z njimi kar počakajte do srede aprila, zanje bo ravno prav toplo takrat kot za krompir. Tega posadite šele, ko bo več dni zapored jutranja temperatura tal vsaj 8 stopinj, raje pa 10 stopinj Celzija. Temperature tal (ne zraka!) za izbrane kraje po Sloveniji lahko preverite v agrometeoroloških podatkih tega setvenega koledarja ali na spletni strani ARSO.

Prekopavanja vrta se lotimo šele, ko se zemlja ne sprijema orodja. Foto: Elena Fomichewa/Shutterstock

Ko se bodo ustalile zmerne pomladne temperature in se bo zemlja posušila, boste lahko na zunanje gredice posejali solato, špinačo, rukolo. Velja pa si zapomniti to: zgodaj spomladi, ko so tla hladnejša, sejemo čim bolj sveže seme (ne denimo tistega, ki nam je ostalo iz prejšnjih sezon), saj s starostjo njegova vitalnost upada in potrebuje do vznika precej dalj časa.

Od solat boste sredi meseca lahko sejali krhkolistne sorte braziljanko, ameriško rjavko in mehkolistno majsko kraljico, proti koncu meseca pa že ledo, ljubljansko ledenko, canasto in gentilino. Takrat bo čas tudi za setev radiča tržaškega solatnika. Tudi nizke sorte fižola posejte šele konec meseca, visoki bo prišel na vrsto maja.

VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Čim prej posadite čebulček čebule, šalotke in stroke česna, ki jim prijata hlad in kratek dan. Vse je takoj po vzniku priporočljivo prek lokov pokriti z gosto zaveso ali kopreno in močno zatesniti špranje, da jih zavarujete pred česnovo in čebulno muho. Enako velja za por, katerega sadike boste posadili konec aprila. Od srede aprila pa se na prosto presajajo sadike brokolija, cvetače in zgodnjega ohrovta.

Če bo zemlja mokra, boste vsa priporočena dela opravili ob izboljšanju.

Okrasni vrt

Na okrasnem vrtu najprej poskrbimo za vrtnice, če jih doslej nismo utegnili obrezati, pri čemer pazimo na krhke brste. 

Osvežimo trato, da se bo obnovila: pograbimo jo, nato jo pognojimo. Prvič kosimo, ko je visoka od 8 do 10 cm, in sicer na višino 5 ali 6 cm. Že aprila pripravimo teren za novo trato, ki jo bomo sejali ali polagali maja, saj se morajo tla uležati. Ko se otopli, tudi plitvo okopljemo ogolele zaplate zelenice, na njih obogatimo prst in travo dosejemo. Po nekaj košnjah pa bo čas primeren za prezračevanje trate, ki bo travnim koreninam omogočilo, da se okrepijo.

Če vrtnice obrezujemo pozno, pazimo na krhke mlade poganjke. Foto: Tastyfood/Shutterstock

Po cvetenju poskrbimo za rez spomladi cvetočih grmovnic, kot sta forzicija in japonska kutina, pri nepravem jasminu, forziciji, hortenziji in kovačniku pa lahko pogrobamo (upognemo in zasujemo z zemljo) mlade poganjke, za katere želimo, da bi se ukoreninili. Po cvetenju obrežemo spomladansko reso, da ostane strnjene rasti. Aprila lahko na hladnejših legah še presajamo zimzelene grmovnice in iglavce.

Nič niste zamudili! Trato lahko spomladi najprej pokosite

Če želimo presaditi ali razsaditi manjše spomladanske čebulnice (kot so puškinije, modre morske čebulice, hrušice ali mrežaste perunike), naredimo to po cvetenju, kot pri drugih čebulnicah pa velja, da listja ne strižemo, pač pa pustimo, da se posuši, saj se le tako lahko čebulice okrepijo.

Aprila lahko na trajnicah porežemo še zadnje ostanke rasti prejšnjega leta, tiste, ki so se preveč razrasle, tudi delimo. Že ta mesec lahko trajnice tudi sadimo, predvsem pa se dovolj zgodaj lotimo priprave gredice, ki jo želimo zasnovati na novo.

Sadovnjak

Aprila je še dober čas za obrezovanje sadnega drevja, najprej marelic, breskev in češenj, če jih še niste utegnili, potem jablan in hrušk. Porežite tudi jagodičje. Vse vrste režemo, ko pričakujemo še vsaj tri dni suhega vremena. Jagodam odstranimo zasušene liste in pecljevino. Teh nikoli ne trgamo, ker s tem vlečemo koreninski sistem proti površini. Suho listje ali nove odvečne rastlinice, ki so se razvile v rozeti, izrezujemo s sadjarskimi škarjami, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo puščenih srčkov jagod.

Ta mesec je primeren za cepljenje sadnega drevja, za katero smo cepiče pripravili že do srede februarja, ko so drevesa mirovala. Priporočljive spomladanske tehnike cepljenja so kopulacija, angleška kopulacija in cepljenje za lub.

Obrezovanje sadnega drevja za začetnike – zakaj in kdaj

Za vsa dela v sadovnjaku se pomembno suho vreme, saj v mokroti z dotikanjem rastlin razširjate spore glivičnih bolezni. Pohitite s spomladanskim sajenjem sadnih dreves, če imajo gole korenine, storite to še pred olistanjem. V tem času obstoječe sadno drevje dognojite z manjšo količino mineralnega sadjarskega gnojila, še prej pa okopljite kolobar okoli debla.

Čas brstenja sadnega drevja in čas po cvetenju sta primerna za preventivno škropljenje proti nekaterim boleznim in škodljivcem. V domačem sadovnjaku je najpogosteje potrebna zaščita pred pepelasto jablanovo plesnijo, breskovo kodravostjo in cvetno monilijo koščičarjev. Nikoli ne škropimo na pamet, temveč se obvezno posvetujemo s strokovnjakom in uporabimo le priporočena, za vrtičkarje dovoljena sredstva.

Cepljenje za lub pri jablani. Foto: Syndy1/Shutterstock

Če bo april prinesel nepričakovane ohladitve zraka pod nič stopinj (velika možnost pozebe) lahko v sadovnjaku poskusite zaščititi krošnje manjših sadnih dreves in brstečega jagodičevja pred pozebo z ovojem iz koprene. Pri večjih drevesih je takšno početje žal pogosto neuspešno, če se vam ne posreči narediti ovoja brez večjih vrzeli. Za to so nujni brezvetrje, vsaj en pomočnik in visoka lestev. Poleg tega ovijanje s kopreno mnogokrat poškoduje krhke brste ali cvetove.