Nič niste zamudili! Trato lahko spomladi najprej pokosite

Strokovnjaki za oskrbo trate za zgodnji spomladanski čas resda priporočajo določeno zapovrstje del, a se pogosto zgodi, da nas na vrtni zelenici preseneti hitra rast trave. Takrat ne zapletamo veliko, temveč v suhem vremenu travo pokosimo, ko doseže višino od 8 do 10 centimetrov, a ne prenizko. Potem bomo poskrbeli za temeljito grabljenje, gnojenje in šele pozneje, po nekaj košnjah, za prezračevanje tal. Kljub temu da je grabljenje visoke trave nehvaležno delo, pred košnjo z grabljami izravnamo vsaj krtine in poberemo morebitne kamne. Pri mahu bodimo previdni, nikoli ne grabimo živega, temveč ko po uporabi namenskih sredstev odmre.

Idealen vrstni red bi bil, da bi si trato po koncu zime ogledali, preverili zaplate, kjer je travo uničila glivična bolezen snežna plesen ali jih je prerasel mah. Potem jo je dobro močneje pregrabiti (razen izrazito zamahovljenih zaplat, saj bi z grabljenjem mah prenašali), ko opazimo, da je oživela in začela zeleneti, pa jo pognojimo. To storimo pred dežjem ali jo po gnojenju dobro zalijemo. Ko doseže višino od 8 do 10 cm, jo prvič pokosimo, vedno naj bo suha! Šele po dvakratni, tudi trikratni košnji tla s posebnim orodjem prezračimo, da spodbudimo obnovo in razrast korenin. Nekdaj so ta ukrep priporočali še pred rastjo, hkrati z grabljenjem, zdaj pa velja, da je dobro, da si pred tem nekoliko invazivnim postopkom trava opomore.

Setveni koledar – marec 2025

Grabljenje, preden trava oživi

Pred prvo košnjo je priporočljivo trato močno pregrabiti z grobimi grabljami, s čimer s površine odstranimo polst: to so odmrle travne bilke, pomešane z organskimi ostanki, včasih je na trati tudi kaj suhega listja. Z grabljami razporedimo tudi glistine, izločke deževnikov, ki vsebujejo veliko hranil. Če smo grabljenje pred prvo košnjo zamudili, ga lahko na suhi trati opravimo nekaj dni po njej.

Za zračenje trate si lahko omislimo ročni prezračevalnik, ki ima na valju rezila. Foto Lux Pictura/Shutterstock

Odstranjevanje mahu

Če je na travni površini veliko mahu (navadno na senčnih legah), tam ne grabimo, saj bi ga prenašali, temveč zaplate najprej posipamo ali poškropimo z namenskimi sredstvi za odstranjevanje mahu, šele ko ta počrni oz. se posuši, površino pregrabimo. Čas do grabljenja je naveden v navodilih za uporabo, saj se sredstva razlikujejo, vsa pa vsebujejo železo, zaradi katerega mah odmre. Pogosto je sredstvo proti mahu dodano gnojilu. Vedno pa z njim ravnamo previdno, ne škropimo ali posipamo po cementnih robovih ali tlakovcih, saj na površinah pušča rjaste madeže.

VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Velja si zapomniti, da odstranjevanje mahu ne bo trajno, če na površini, kjer se pojavlja, ne bomo spremenili razmer za rast trave: pojavlja se na zbitih tleh, kjer zastaja voda, v senci, na negnojenih ali pretirano zakisanih tleh (če je pH pod 5,5).

Gnojenje trate spomladi

Ko trata oživi in začne rasti, jo prvič pognojimo z gnojilom, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij. Za spomladansko gnojenje izberemo gnojila, ki vsebujejo več dušika. Najboljša so tista, ki se počasi sproščajo od šest do devet mesecev, omogočajo enakomerno rast trav in se ne izpirajo v podtalnico. V tem primeru bomo spet gnojili jeseni, s pripravkom z večjo vsebnostjo kalija in fosforja. Če uporabimo gnojila za trato, ki delujejo le mesec ali dva, moramo gnojenje ponoviti še vsaj dvakrat med rastjo. Vedno gnojimo pred dežjem ali pred obilnejšim zalivanjem, kar velja še posebej za hitro delujoča gnojila, v nasprotnem primeru lahko travo ožgejo.

Nožaste grablje. Foto: Ronstick/Shutterstock

Gnojenje z organskimi gnojili, denimo z mešanico iz komposta, malo uležanega hlevskega gnoja in kremenovega peska, je najbolje opraviti po zračenju trate. Vse skupaj dobro premešamo in mešanico enakomerno raztrosimo po trati.

Prezračevanje in peskanje trate

S prezračevanjem trate poskrbimo, da postanejo tla bolj prepustna, preprečimo zastajanje vode in omogočimo, da pride v zemljo tudi kisik. S tem postopkom, pri katerem v tleh nastanejo luknje, ki jih pozneje zapolnimo z drobnim kremenovim peskom, spodbudimo rast travnih korenin.

Mahu v travi ne grabimo, dokler ne počrni. Foto: Marek M./Shutterstock

Zračimo lahko z različnim orodjem: z nožastimi grabljami, vilami z debelimi roglji, ki jih v tla zapikujemo v razdalji od 7 do 10 cm, z valjastim ročnim ali strojnim prezračevalnikom, ki je na prvi pogled podoben kosilnici z zabojnikom za ostanke. Dobijo se celo cenovno ugodni derezam podobni nastavki za obutev, ki z bodicami luknjajo tla. Princip je podoben, vse orodje tla luknja, zahtevnejši pripomočki hkrati tudi potegnejo iz njih odmrle ali šibkejše dele trave. Pri orodju, ki samo luknja, travo nato pograbimo z močnimi železnimi grabljami, vrzeli v tleh pa zapolnimo z drobnim kremenovim peskom. Posuli ga bomo po tleh, potem pa z metlo pometli v špranje.