Trata: Naj ne bo ideal angleška travica

Vprašanje ni retorično, saj si marsikdo okoli hiše predstavlja enovito angleško trato zgolj iz postriženih travnih bilk, papirnati zagovorniki sonaravnosti, tisti brez lastnega vrta, pa kmečki travnik, prvič pokošen šele poleti. A trato imamo okoli hiše navsezadnje zato, da po njej lahko hodimo, da nas pogled nanjo pomirja in da ni gospodarica našega prostega časa.

• Odločitev, kakšno trato želimo imeti: Na t. i. angleško trato, ki je pretežno monokultura, je bolje pozabiti, ker uspeva le tam, kjer je dobila svoje ime. Na Otoku ji prijajo pogoste padavine in vegetacija, ki se zaradi milega vremena tudi čez zimo ne prekine, da trava razvije močne korenine, ki dobro konkurirajo plevelu. Trata primerljivega videza je pri nas pogosto tretirana s herbicidi, ki zatirajo širokolistne rastline, potratno pa je tudi zalivanje, kar že postaja okoljski problem. Smiselno se je zato odločiti za kompromis, za setev travne mešanice z dodatkom drobnolistne deteljice in travniških cvetic, kakršne se zlijejo s travnimi površinami v okolici, takšno trato pa lahko vseeno redno kosimo in sonaravno vzdržujemo.

PREBERITE ŠE: 5 NAJPOGOSTEJŠIH NAPAK, KI ŠKODIJO VIDEZU TRATE

• Priprava površine: Trato načrtujmo tam, kjer so razmere primerne za rast trave – ne na senčnih legah in ne na kislih tleh, saj se v obeh primerih rad razrašča mah. V podlagi naj bo vsaj od 25 do 40 cm dobro odcedne peščene ilovice, ki omogoča razvoj globokega koreninskega sistema trav. Odstranimo kamenje, korenine grmov in dreves, štore in tudi morebitno staro travno rušo. Nato sledi odstranjevanje plevelov: trajne odstranimo z izkopavanjem s celotnim koreninskim sistemom. Površino prelopatamo, frezanje ni priporočljivo, ker razmnoži plevel s tem, ko razreže njegove korenine. Dodamo kompost, če so tla zbita in težka, tudi kremenove peske, če so zelo peščena, pa več komposta. V kisla tla pred setvijo vmešamo kalcijev karbonat. Če bomo površino pripravili več tednov vnaprej, bomo lahko odstranili še preostali plevel, ki bo medtem odgnal.

• Setev: Setev nove trate opravimo spomladi ali jeseni, ko so tla vlažna. Spomladi počakamo, da se tla ogrejejo vsaj na 13 stopinj Celzija. Sejemo najpozneje do sredine maja, da se trava do poletja dobro ukorenini. Semensko mešanico izberemo glede na lego in namen trate. Setev pokrijemo s centimetrom toplotno obdelanega komposta, poval­jamo in zalijemo s pršenjem.

• Zalivanje po setvi: Če ni dežja, površino nekaj tednov redno zalivamo, da bo trata hitro napredovala.

• Košnja nove trate: Novo trato prvič pokosimo, ko zraste od 7 do 10 cm visoko, odkosimo le tret­jino višine. To v nekajdnevnih presledkih ponovimo večkrat zapored, dokler ne pridemo do želene višine od 4 do 6 cm.

PREBERITE ŠE: KAKO IZBRATI ROBOTSKO KOSILNICO

• Spomladanska oskrba obstoječe trate: Pomembno opravilo zgodaj spomladi je grabljenje in zračenje trate. Za zračenje so uporabne nožaste grablje, ki odstranijo s površine odmrle ostanke trav, plevele in mah in naredijo v tleh vrzeli – prostor za razvoj korenin. Če je trava že odgnala, jo pred zračenjem pokosimo. Na manjših površinah lahko rušo luknjamo z vilami, vsakih 30 centimetrov v dolžino. Po prezračeni trati potresemo namenski kremenov pesek (od štiri do osem litrov na kvadratni meter) in ga z metlo spravimo v luknje med travo. Sledi gnojenje, če je treba, travo dosejemo.

• Gnojenje: Od pomladi do konca poletja trato gnojimo z mineralnimi gnojili, v katerih prevladuje dušik, ki spodbuja rast, jeseni pa gnojilo zamenjamo z namenskim kalijevim, ki bo travi pomagalo prezimiti. Čez poletje, ko se rast umiri, gnojimo manj. Manj težav je ob uporabi gnojil s postopnim sproščanjem ali organskih gnojilih, kjer ni možnosti, da bi preveč hranil bilke požgalo. Kot organsko gnojilo lahko uporabimo kompostirano zem­ljo, bogato s humusom.

• Košnja: Pri košnji sta najpogostejši napaki prenizka košnja poleti in košnja previsoke trave. Višina košnje se v naših razmerah gib­lje med 4 in 6 cm (poleti jo dvignemo na 6 cm). Pogostost je odvisna od hitrosti rasti trave in je lahko vsakih nekaj dni ali na dober teden. Priporočljivo je, da odrez ni večji od 2 do 3 cm. Če med dopustom zamudimo kakšno košnjo, ne pokosimo že prvič na običajno višino, temveč jo večkrat zapored postopoma spuščamo.

• Zalivanje: Za vzdržljivo okrasno trato je v poletni suši skoraj nujno, da jo dodatno zalivamo. A ker je trava poleti največja porabnica vode na vrtovih, je zaradi omejitev rabe v suši in okoljske ozaveščenosti priporočljivo, da si omislimo zbiralnik deževnice. Če imamo velik vrt, se je smiselno odločiti, da bomo zalivali le del trate, ki nam je najbolj pomemben. Poleti, ko je največja pripeka, to opravimo v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se tla že nekoliko ohladijo. Velja pravilo, da zalivamo raje manj pogosto (denimo dvakrat na teden), a takrat bolj obilno. Tako bo voda podrla globlje v tla, od tam pa jo bodo korenine postopoma in po potrebi lahko sprejemale. Če zalivamo dvakrat ali trikrat na teden, vsakokrat porabimo od 8 do 12 litrov vode na kvadratni meter, zalivamo lahko s cevjo z razpršenim curkom ali z avtomatskim zalivalnim sistemom.