Poleti lahko opazimo na trati rumena, ožgana mesta, ki so posledica napačne in prevelike uporabe mineralnih gnojil. Nikoli je ne dognojujemo v suši in vročini, to vedno storimo pred dežjem, najbolje po košnji, pognojeno lahko kljub napovedi padavin še zalijemo. Od pomladi do konca poletja gnojimo z mineralnimi gnojili, v katerih prevladuje dušik, ki spodbija rast, jeseni pa gnojilo zamenjamo z namenskim kalijevim, ki bo travi pomagalo prezimiti. Čez poletje, ko se rast trave umiri, gnojimo manj. Manj težav je ob uporabi gnojil s postopnim sproščanjem ali organskih gnojilih, kjer ni možnosti, da bi preveč hranil bilke požgalo. Kot organska gnojila lahko uporabimo kompostirano zem­ljo, bogato s humusom.

Trata mora biti ustrezno namočena vse leto. Rahlo zalivanje vsak večer spodbuja plitvo rast korenin, kar lahko povzroči propad rastlin v vročem poletju, medtem ko temeljito zalivanje nekajkrat na teden zemljo globoko namoči in omogoči, da se korenine razrastejo v nižje talne plasti. Bolje kot zalivati vsak dan po malem, je zalivati obilno dvakrat ali trikrat na teden, pri čemer porabimo od 8 do 12 l vode na kvadratni meter. Zalivamo zgoraj zjutraj ali zvečer. Po sejanju nove trave moramo do vznika vzdrževati konstantno vlažnost in podlago pršimo vsak dan. 

Pri košnji sta najpogostejši napaki prenizka košnja poleti in košnja previsoke trave. Na novo zasejano travo prvič pokosimo, ko zraste 10 cm visoko. Višina košnje se v naših razmerah giblje med 4 in in 6 cm višine (poleti jo dvignemo na 6 cm). Pogostost je odvisna od hitrosti rasti in je lahko vsakih nekaj dni ali pa na dober teden. Priporočljivo je, da odrez ni večji od 2 do 3 cm. Če nam rast trave med dopustom uide, je ne pokosimo že prvič na običajno višino, temveč večkrat zapored postopoma spuščamo.

Na trato ne smemo pozabiti niti pozimi, ko počiva pod snežno odejo, saj težek in stisnjen sneg, če dolgo obleži na njej, povzroči, da je bolj dovzetna za bolezni, predvsem snežno plesen, še posebno tam, kjer smo prepozno jeseni gnojili z dušikom in je po koncu rasti nismo pokosili na običajno višino. Da pod dolgotrajno zbito snežno odejo travnim koreninam ne bi primanjkovalo zraka, ne odmetavamo skidanega snega na trato in ne gazimo po zbiti snežni odeji.