Plačali za legalizacijo, ostali brez dovoljenja: Imate pravico do vračila denarja? (VIDEO)

Ustavno sodišče je pred kratkim razveljavilo 146. člen gradbenega zakona, katerega izvajanje je do svoje končne odločitve zadržalo že decembra 2023 in je omogočal izdajo dovoljenja objektom daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja. Presodilo je, da občinam ni omogočal izvrševanja njihove izvirne pristojnosti upravljanja prostora.

Sporni člen je določal legalizacijo starejših objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim, in sicer po enostavnejšem postopku. Pogoj za legalizacijo je bil, da so objekti obstajali v bistveno enakem obsegu in imeli bistveno enako namembnost, pri tem pa ni šlo za nevaren objekt, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep.

Za komentar smo prosili arhitektko in prostorsko načrtovalko Heleno Kovač ter Saša Galonjo, vodjo Sektorja za sistem prostora in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki sta bila gosta našega zadnjega podkasta o spremembah gradbene zakonodaje, ki se predvidoma obetajo še pred koncem letošnjega leta. Pojasnila sta, kaj je botrovalo temu zadržanju in kakšne bodo posledice v praksi.

Kaj razveljavitev pomeni za lastnike nepremičnin

"Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da ni več pravne podlage za začetek novih tovrstnih postopkov, tekoči postopki, ki so bili zadržani, pa bodo zaključeni z negativno odločitvijo. Na že pravnomočno končane postopke odločitev sodišča nima vpliva," so pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Helena Kovač meni, da bodo posledice velike: številni postopki bodo zdaj ustavljeni, tudi če so vlagatelji že plačali prispevke in pripravljali dokumentacijo. Obenem pa se po njenih besedah že opaža do 30 % upad prometa z nepremičninami, kar so potrdili tudi v združenju nepremičninskih posrednikov.

Arhitektka ob tem pojasni, da je v resnici zelo malo takih primerov, kjer objekti izpolnjujejo pogoje za izdajo domneve legalnosti objekta daljšega obstoja ter, da imajo lastniki starejših objektov pogosto povsem napačna pričakovanja o legalizaciji, saj že majhne spremembe pomenijo, da ta domneva ne velja.

Na ministrstvu sicer ne razpolagajo s podatkom, koliko postopkov izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja je bilo zaradi zadržanja in razveljavitve omenjenega člena ustavljenih oz. zavrnjenih, saj se ti postopki vodijo na upravnih enotah, a po mnenju arhitektov je teh primerov izjemno veliko.

So lastniki upravičeni do povračila stroškov?

Ob tem se poraja tudi vprašanje, ali bodo lastniki, ki so obstali sredi postopka, upravičeni do povračila vloženih sredstev. Z omenjenim postopkom izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja so namreč povezani tudi relativno visoki stroški (več tisoč evrov za pripravo projektne dokumentacije), nekateri pa so celo že plačali tudi komunalni prispevek za objekte v postopku in zdaj ostali brez vsega.

Galonja pojasni: »Priprava projektne dokumentacije je področje civilnega prava, s tem naše ministrstvo nima nič. Upam, da imajo investitorji in projektanti dobro napisane pogodbe.” Kar pa se tiče povračila že plačanega komunalnega prispevka, na ministrstvu pravijo takole: “Glede vračila komunalnega prispevka velja prehodna določba 333. člena ZUreP-3. Ta določa, da je investitor, ki mu ni bila izdana odločba o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja, upravičen do vračila komunalnega prispevka.  Investitor lahko zahteva vračilo v roku 5 let po plačilu,” nam je v pisnem odgovoru pojasnila Tjaša Remic.

Domneva legalnosti ni enako kot legalizacija

Kot rečeno, se v kratkem obetajo nove spremembe gradbene zakonodaje -  vlada je namreč v začetku junija potrdila predlog novele gradbenega zakona, ki naj bi bila sprejeta in stopila v veljavo predvidoma še pred koncem letošnjega leta.

Ena ključnih novosti, ki je v javnosti sprožila mogoče največ zanimanja, je poenostavljena legalizacija objektov daljšega obstoja. Namreč, trenutno veljavni zakon priznava domnevo legalnosti objekta daljšega obstoja, zgrajenega pred 31. 12. 1967, novela pa je mislila to mejo premakniti na leto 1995 ali 2003. Mnogi lastniki starejših nepremičnin so si to uredbo (gre za 150. člen) napačno interpretirali in se veselili prehitro.

Več o tem, kako bo po novem z legalizacijo objektov, zgrajenih pred letom 1995 ter kakšne spremembe še prinaša spremenjena zakonodaja, izveste v podkastu. Če vas zanimajo pravne in praktične plati gradnje, spremembe namembnosti ali digitalizacija postopkov, prisluhnite celotni epizodi.

POSLUŠAJTE PODKAST: