
Vlada Republike Slovenije je 5. junija 2025 potrdila predlog novele gradbenega zakona, ki med drugim predvideva novosti glede izdajanja mnenj o skladnosti dokumentacije, legalizacije starejših stavb, veljavnosti gradbenega dovoljenja glede na začetek gradnje. Podrobnosti bo resorno ministrstvo predstavilo v petek.
Kot je v vladnem sporočilu zapisalo ministrstvo za naravne vire in prostor, bi novela glede na predlog, ki ga je vlada v DZ poslala za obravnavo po rednem postopku, določila enotni 30-dnevni rok za izdajo projektnih pogojev in mnenj za vse mnenjedajalce.
Uvedla bi tudi fikcijo skladnosti dokumentacije s predpisi mnenjedajalca v primeru molka organa. Upravnemu organu tako ne bi bilo več treba mnenjedajalca pozivati k izdaji mnenja, če to ni izdano v roku, bi ga pa v izogib morebitnim napakam moral zaprositi za stališče, ali se z molkom strinja, da je dokumentacija skladna z njegovimi predpisi.
Medtem ko se po veljavnem zakonu šteje, da je bilo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje za vse objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967, bi po novem to veljalo za vse objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1995, če bo zanje plačan komunalni prispevek in zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve.
Novela bi omogočila prožno izvajanje gradnje z jasno določenimi dopustnimi manjšimi odstopanji ter poenostavila dokazovanje pravice graditi v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za nadzemne dele obstoječih objektov, ki segajo na sosednja zemljišča in so posledica novega načina evidentiranja objektov.
Novela bi tudi odpravila po navedbah ministrstva pravno nevzdržno stanje v primeru zgrajenega objekta, ki mu je potekla veljavnost gradbenega dovoljenja zaradi neizvedene popolne prijave začetka gradnje. Po predlogu bi bila veljavnost gradbenega dovoljenja vezana na dejanski začetek gradnje.
Po vzoru zakona o obnovi po poplavah avgusta 2023 bi bil razširjen obseg izvedbe rekonstrukcije, če je ta nujna zaradi zmanjšanja ali odprave posledic naravne ali druge nesreče.
Projektiranje novih zahtevnih objektov, katerih investitor je zavezanec javnega naročanja, bi moralo biti izvedeno z gradbenim informacijskim modeliranjem (BIM).
Ste vedeli?
Uporaba BIM tehnologije lahko zmanjša stroške gradbenih projektov tudi do 20 %, hkrati pa omogoča natančnejše upravljanje zgradb v celotni življenjski dobi.
Po novem ne bi bilo več treba prijaviti začetka gradnje za začasne skladiščne objekte in enostavne stavbe, bi bila pa obvezna prijava začetka gradnje za manjšo rekonstrukcijo.
Novela bi glede na predlog, kot je bil objavljen med vladnimi gradivi, med drugim tudi jasno razdelila pristojnost med občinsko in gradbeno inšpekcijo - občinski inšpektor bi preverjal skladnost z občinskimi prostorskimi akti, gradbeni inšpektor pa skladnost z državnimi prostorskimi akti.
Predlog novele bo podrobneje predstavljen danes na novinarski konferenci Ministrstva za naravne vire in prostor. Vzporedno poteka tudi priprava novele zakona o urejanju prostora, ki je še v fazi medresorskega usklajevanja.
Zanimanje javnosti za spremembe je veliko – v pretekli javni razpravi je bilo prejetih skoraj 700 pripomb, ki jih je ministrstvo analiziralo in vključilo v končni predlog.
Vabljeni k poslušanju podkasta o spremembah gradbene zakonodaje
Če gradite, načrtujete ali vas zanimajo prihajajoče spremembe na področju gradnje in urejanja prostora, vas vabimo k poslušanju nove epizode podkasta Deloindom. Gosta bosta arhitektka Helena Kovač in Saša Galonja, vodja Sektorja za sistem prostora in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Podkast bo objavljen v torek, 8. julija, na deloindom.si.