Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gradnja in obnova

Nov gradbeni zakon: Hiše, zgrajene pred letom 1995, bodo avtomatično legalizirane

Nov gradbeni zakon prinaša legalizacijo objektov do 1995, uvedbo BIM za javne projekte ter krajše roke in manj birokracije pri pridobivanju dovoljenj.
Pomembna novost je tudi sprememba določila, da gradbeno dovoljenje velja od začetka dejanske gradnje, ne več zgolj od prijave začetka del. Foto: Marko Feist/Delo
Pomembna novost je tudi sprememba določila, da gradbeno dovoljenje velja od začetka dejanske gradnje, ne več zgolj od prijave začetka del. Foto: Marko Feist/Delo
K. Ž./STA
6. 6. 2025 | 09:52
6. 6. 2025 | 10:07
3:48

Vlada Republike Slovenije je 5. junija 2025 potrdila predlog novele gradbenega zakona, ki prinaša pomembne spremembe za investitorje, projektante, gradbena podjetja ter lastnike objektov. Med ključnimi novostmi so poenostavljena legalizacija objektov, novi roki za izdajo mnenj, uvedba BIM-modeliranja, spremembe glede začetka gradnje in podaljšanje veljavnosti gradbenih dovoljenj.

Poenostavitev in pospešitev postopkov

Med ključnimi spremembami je uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo projektnih pogojev in mnenj vseh pristojnih mnenjedajalcev. Če mnenjedajalec mnenja v tem roku ne izda, se bo po novem štelo, da je dokumentacija skladna z njegovimi predpisi, razen če se organ s tem izrecno ne strinja.

Legalizacija objektov, zgrajenih pred letom 1995

Zdaj veljavni zakon priznava legalnost objektov, zgrajenih pred 31. 12. 1967. Novela pa to mejo premika na 1. januar 1995, če je bil za objekt plačan komunalni prispevek in ni bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve.

To pomeni, da bo mogoče legalizirati večje število starejših hiš, gospodarskih objektov ali vikendov, kar bo razbremenilo lastnike ter omogočilo njihovo prodajo, prenovo ali vključitev v uradne evidence.

Gradbeno dovoljenje bo vezano na dejanski začetek gradnje

Pomembna novost je tudi sprememba določila, da gradbeno dovoljenje velja od začetka dejanske gradnje, ne več zgolj od prijave začetka del. Tako se odpravi pravna praznina, ki je nastala, ko investitor ni pravočasno prijavil začetka gradnje.

Večja fleksibilnost pri manjših odstopanjih

Novela zakona prinaša tudi:

  • Poenostavljeno dokazovanje pravice graditi pri nadzidavah in prizidavah obstoječih objektov, ki segajo na sosednja zemljišča.
  • Jasno določene dovoljene manjše prostorske in tehnične odklone med projektom in izvedbo.
  • Ni več obveznosti prijave začetka gradnje za enostavne in začasne skladiščne objekte.
  • Obvezna prijava začetka gradnje za manjše rekonstrukcije.

Obvezna uporaba BIM za javne investitorje

Za nove zahtevne objekte, kjer je investitor zavezanec javnega naročanja, bo obvezna uporaba gradbenega informacijskega modeliranja (BIM). Ta ukrep naj bi zagotovil večjo preglednost, optimizacijo stroškov ter boljše načrtovanje in nadzor projektov.

Jasnejša delitev pristojnosti med inšpekcijami

Predlog novele tudi jasno razmejuje pristojnosti med občinskimi in državnimi inšpektorji – občinski bo preverjal skladnost z občinskimi prostorskimi akti, gradbeni inšpektor pa z državnimi.

Kaj sledi?

Predlog novele bo podrobneje predstavljen danes na novinarski konferenci Ministrstva za naravne vire in prostor. Vzporedno poteka tudi priprava novele zakona o urejanju prostora, ki je še v fazi medresorskega usklajevanja.

Zanimanje javnosti za spremembe je veliko – v pretekli javni razpravi je bilo prejetih skoraj 700 pripomb, ki jih je ministrstvo analiziralo in vključilo v končni predlog.

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine