Hiša, ki spoštuje tradicionalno arhitekturo in naravo

Hiša, ki je umeščena na obalo v kantabrijskem mestu Loredo, si prizadeva na novo interpretirati tradicionalne gradbene tehnike regije in jih prilagoditi sodobnim potrebam. Arhitekti so z njo želeli pokazati, kakšna je lahko arhitektura, ki združuje tradicijo in sodobnost. Sodobna enodružinska hiša predstavlja nekakšno novo vernakularno arhitekturo kantabrijske obale.

Gre za arhitekturo, ki združuje tradicijo in sodobnost. Foto David Zarzoso

»Obstoječi predpisi pogosto temeljijo na zastarelih tradicijah, kar predstavlja izziv pri oblikovanju sodobnih domov, ki spoštujejo tako kontekst kot zgodovinsko tkivo kraja,« so sporočili iz arhitekturnega biroja Zooco Estudio, ki ima sedež v Madridu in Santanderju.

Razgled se odpira na mesto Santander na drugi strani zaliva. Foto David Zarzoso

Razgled na morje

Hiša, ki je umeščena na obalo Kantabrijskega morja in je obdana z borovci in črnimi hrasti, zavzema podolgovato parcelo z odprtim razgledom proti severozahodu. S te lege je mogoče videti mesto Santander na drugi strani zaliva. Pokrajina je bila osrednji dejavnik pri zasnovi hiše, saj je ta oblikovana kot čudovita razgledna točka. Njene ogromne zastekljene površine spodbujajo povezavo z okoliško naravo in krepijo občutek bližine morja.

Tradicionalni materiali

Z uporabo pristnih materialov so arhitekti pokazali spoštovanje tradicije. »Preproste gradbene tehnike so na novo interpretirali in vključili v sodoben arhitekturni jezik. Fasada uteleša filozofijo projekta, saj smo uporabili zidarsko tehniko z apnencem, ki poudarja preprostost in tradicijo. Ta pristop ne omogoča le, da se hiša brezhibno zlije z naravo, temveč tudi krepi njeno kantabrijsko identiteto,« so še povedali v arhitekturnem biroju.

Odziv na okolico

Hiša je na parcelo umeščena tako, da se čudoviti razgledi odpirajo v daljavo, zaradi tega pa je izpostavljena vetru in dežju, značilnemu za kantabrijsko obalo in pokrajino. To pa je predstavljalo kar precejšen oblikovalski izziv. Za ublažitev teh učinkov so uporabili različne prijeme, kot so zaščita dvorišča, verande in previsne strehe, ki zagotavljajo zaščito pred vetrom in dežjem.

 Notranjost je razporejena okoli tlorisa v obliki črke L. Foto David Zarzoso

Notranjost je razporejena okoli tlorisa v obliki črke L, z dvema kriloma, ki lahko delujeta ločeno ali kot celota. Vzhodno-zahodno krilo je namenjeno skupnim prostorom in glavni spalnici s kopalnico. Severno-južno krilo hiše pa je namenjeno sobam za goste. Ta razporeditev tlorisa je vidna na vhodu, kjer se obe krili združita.

»Temelj projekta je reinterpretacija tradicionalnih materialov. Apnenčaste zidane stene, značilne za kantabrijsko arhitekturo, so uporabljene na inovativen način. Les se pojavlja na izbranih delih stenskih površin in igra osrednjo vlogo tako na zunanjih kot notranjih stropih, razporejenih v letve, ki poudarjajo usmerjenost hiše proti morju. Struktura hiše je sestavljena iz armiranobetonskih strižnih sten, ki se izmenjujejo s steklenimi ploščami, kar oblikuje arhitekturo na dinamičen in funkcionalen način,« so pojasnili v biroju.

Hiša, ki nam jo je posredovala spletna stran za promocijo arhitekture v2com-newswire, predstavlja, kako lahko tradicija in sodobnost sobivata v harmoniji, saj ponuja arhitekturo, ki se povezuje z okoljem in odziva na sodobne potrebe, ne da bi pri tem izgubila svojo identiteto.