To je počitniška hiška, ki meri le 29 kvadratnih metrov

Zasnove arhitekture in interierja te majhne počitniške hiše so se lotili arhitekti Tom Auger, Martin Beverfjord in Eirik Lilledrange iz biroja Rever & Drage.

»V skandinavski arhitekturi obstaja dolgoletna tradicija majhnih zatočišč. Zgodovinsko gledano so tovrstne stavbe služile kot zavetje za druge rekreativne dejavnosti, kot so pohodništvo, lov ali ribolov, zlasti ob slabih vremenskih razmerah. Že od nekdaj je bilo za sodobnega mestnega prebivalca takšno majhno zatočišče namenjeno umiku pred stresom vsakdanjega življenja,« pravijo v biroju Rever & Drage.

Nova hiša ima na eni strani fasade okna, ki se navezujejo na okna stare koče. Foto Tom Auger

Ta majhna lesena hiša na območju Nordmarke, v severnem gozdnatem predelu Osla, ustreza tradiciji majhnih zatočišč. Ima vse najnujnejše bivalne elemente hiše, a nič več od tega. Preprosta je za čiščenje in vzdrževanje. Je svetla in odprta, a hkrati intimna in udobna. Arhitekti so stremeli k temu, da je prijetna za bivanje in hkrati funkcionalna, veliko pozornosti pa so namenili zlasti lokaciji in umestitvi hiše, da so dobro izkoristili čudovit razgled s sončnim zahodom, pogledi na okoliške gozdove in jezera.

Preplet starega in novega

Mini hiša stoji tik ob starejši koči, ki je približno enako velika kot nova. Skupaj tvorita kotno dvorišče, ki se odpira proti soncu in glavnim pogledom na jugozahod. Lastniki so razmišljali tudi o predelavi in povečanju stare lesene hiše, vendar so želeli ohraniti njeno kakovost tako v izrazu kot v materialu, zato je bil projekt predelave opuščen. Zdaj se obe hiši uporabljata, pri čemer ima nova vse sodobne naprave, pa tudi vodo in elektriko, stara pa po potrebi zagotavlja dodaten prostor za bivanje in spanje, a v še bolj osnovnih, pristnih pogojih.

Sodobne ogromne steklene površine v notranjost prepuščajo lepoto okolice. Foto Tom Auger

Kot pravijo v biroju, je bilo za naročnika zelo pomembno, da se v zunanjosti obeh hiš ohrani staromodni čar tridesetih let prejšnjega stoletja. Nova hiša ima zato na eni strani fasade okna, ki se navezujejo na okna stare koče. Hkrati je naročnik želel imeti neoviran pogled proti sončnemu zahodu. Da bi se izognili konfliktu med tema dvema željama, so pred odprto stekleno steno zasnovali pregrado, sestavljeno iz lesenih deščic, v obliki klopi za posedanje in uživanje v razgledu. Klop hkrati skriva tudi kovinsko podporo za streho, zaradi česar so se izognili podpori v steklenem kotu, in tako je pogled od znotraj še bolj odprt.

Arhitekturni izziv: Počitniško stanovanjce na 20 kvadratih

Funkcionalna notranjost

Notranjost je zasnovana preprosto, a funkcionalno z nivoji, ki se dvigajo okoli osrednjega prostora. Od najbolj grobega poda pri vhodu vodi ena stopnica navzgor v bivalni prostor. Dve stopnici višje je rekreacijski prostor, združen s spalnim prostorom za odrasle, nato pa se po lestvi vzpnete do najvišjega dela, kjer sta igralni in spalni prostor za otroke. Kopalnica in shramba sta umeščeni v preostale prostore pod posameznimi nivoji.

Hiša je pritrjena s pomočjo šestih jeklenih vijakov, izvrtanih v skalno podlago. Foto Tom Auger

Poleg omejene velikosti objekta so vpliv na okolje dodatno zmanjšali tudi s tehniko temeljenja. Hiša iz lesa, kovine in stekla je namreč v gozdovih Nordmarke trdno pritrjena s pomočjo šestih jeklenih vijakov, izvrtanih v skalno podlago. To pomeni, da je mogoče hišo po potrebi zlahka odstraniti, prostor pa se lahko z minimalnim naporom skoraj v celoti povrne v prvotno stanje. Po besedah arhitektov je projekt dober primer koče z majhnim odtisom in minimalnim vplivom na okolje, ki hkrati rešuje osnovne potrebe lesene počitniške hiše.