
Paradižnik velja za eno najbolj priljubljenih vrtnin na slovenskih vrtovih, a kljub temu marsikateremu vrtičkarju povzroča precej preglavic. V poletni epizodi podkasta Deloindom smo se o tej nepogrešljivi rastlini pogovarjali z agronomko in avtorico številnih vrtnarskih priročnikov Jernejo Jošar ter z Jernejem Mazejem, ki je med ljubiteljskimi vrtnarji znan tudi kot "kralj paradajza". Skupaj smo raziskali izvor, značilnosti in gojenje paradižnika, pa tudi pogoste težave, škodljivce ter zanimivosti o različnih sortah.
Začeli smo z večno dilemo: ali je paradižnik sadje ali zelenjava? Gre za vprašanje, ki deli tako laike kot stroko. Po botanični definiciji je paradižnik sadež, saj nastane iz cveta rastline in vsebuje semena, a v kulinariki ga običajno uvrščamo med zelenjavo. Pogovor nas je popeljal tudi k njegovemu izvoru in razvoju gojenja v našem geografskem prostoru.
Jernej Mazej se je za vrtnarjenje navdušil že v srednješolskih letih. "Začel sem z eno sorto paradižnika, na koncu pa prišel do skoraj 340 različnih sort. Prijatelji so mi celo naredili majico z napisom King of Paradajz – in ta vzdevek se je prijel," razloži Mazej, ki sicer velja za inovativnega vrtnarja, ki deluje izven okvirov in na svoji kmetiji nad Mozirjem rad poseže po eksotičnih sortah. Njegova predanost in zbirka sort ga uvrščata med največje poznavalce paradižnika pri nas.
Pridelava paradižnika je v današnjih časih spreminjajočega se podnebja kar zahtevna. Sogovornika sta si edina, da ljudje pri pridelavi tudi radi preveč komplicirajo, ga preveč zalivajo in dodajajo preveč gnojil. Jerneja Jošar poudari, da tako rastlina prehitro zraste in preprosto nima časa, da bi razvila tako aktivne snovi kot okus. Paradižnik po njunem mnenju za optimalno rast potrebuje le sonce in zemljo.
Jernej Mazej, "kralj paradajza"
Začel sem z eno sorto paradižnika, na koncu pa sem jih imel skoraj 340. Prijatelji so mi celo naredili majico ‘King of Paradajz’ – in ta vzdevek se me je zares prijel.
Koliko različnih sort paradižnika pa sploh obstaja? Po besedah Jerneja Mazeja obstaja približno 16.000 sort paradižnika, ki se med seboj razlikujejo po obliki rasti, debelini, barvi in sočnosti. Barvna paleta paradižnikov se razteza od rumenih, oranžnih, rdečih pa vse do zelenih, vijoličastih in modrih tonov, med posebnimi sortami pa najbolj izstopajo kosmati paradižniki ter paradižniki s pisanimi listi. Gojitelji paradižnika so zelo predani, med evropskimi zbiratelji so najbolj aktivni Francozi in Belgijci, ki v Bruslju organizirajo tudi največji festival paradižnika z razstavljenimi prek 3000 sortami. Čez lužo pa so zelo aktivni Američani, kjer obstajajo zbiratelji z več kot 5000 sortami paradižnika.
Sogovornika natančno pojasnita, kako nastane nova sorta paradižnika, saj gre za dolgotrajen in natančen proces, dotaknemo pa se tudi vprašanja, ali so stare sorte res bolj zdrave za uživanje od hibridnih.
Jošarjeva in Mazej se strinjata, da gojenje paradižnika v resnici ni zapleteno, a večina vrtičkarjev pri tem preveč komplicira. Za uspešno gojenje paradižnika je ključna topla zemlja, veliko sonca in zmerno zalivanje. Najpogostejše napake vrtičkarjev so prehitra saditev, pretirano gnojenje in prekomerno zalivanje, zaradi česar rastlina slabše razvije plodove. Paradižnik najbolje uspeva v navadni zemlji iz krtine z dodatkom kakovostnega substrata. Med najpogostejšimi škodljivci so bramorji, strune in stenice – slednje lahko odženemo s čajem iz koriandra. V vlažnih poletjih pa paradižnik pogosto napade plesen, zlasti če primanjkuje kalija ali če ga gojimo preblizu krompirju, s katerim si deli bolezni in škodljivce.
Jerneja Jošar
Pri vzgoji paradižnika preveč kompliciramo - potrebuje le sonce in zemljo, preveč zalivanja in gnojil pa mu škodita.
V pogovoru smo razjasnili še kaj so tomatilosi, klepetali o osebnih izkušnjah in nasvetih gojenja paradižnika ter sogovornika povprašali, v katerih kulinaričnih kombinacijah jima paradižnik najbolj tekne.
Vabljeni k poslušanju celotne epizode, ki jo najdete na vrhu tega prispevka.