Za ljubitelje in gojitelje fižola, posebej stročjega, so sezone s takšnimi vremenski skrajnostmi, kot je letošnja, žalostne. Ali odpadajo cvetovi ali se mladi stroki sušijo ali je prav takrat, ko je fižol goden za obiranje, deževje. Vseeno velja imeti z njim potrpljenje, ga redno namakati in se držati nekaterih priporočil za obiranje. Dodajamo še gospodinjsko izkušnjo.

Stročji fižol uživamo zaradi bogatega okusa in sočnosti. Dober in krhek je samo, če zraste hitro.

Fižol ne mara vročine in suše, poleg redno vlažnih tal potrebuje tudi visoko zračno vlago. Čeprav so novejše za stročje namenjene sorte selekcionirane tako, da imajo stroki v času, najugodnejšem za pobiranje, čim manj niti, je v sušnem in prevročem poletju včasih skoraj nemogoče pridelati stroke brez nitk in open v notranjosti.

Priporočila za obiranje

• Redno obiranje: Zato mlade stroke čim bolj redno obiramo, da spodbudimo ponovno cvetenje in tvorbo novih strokov. To lahko počnemo tako dolgo, dokler še nastavlja nove cvetove in ima zdravo listje.
• Obiranje na dan za cvet ali plod: Po izkušnjah biodinamikov ima prednost obiranje na dan za cvet, ker to še posebej spodbudi tvorbo novih cvetov; na drugem mestu je dan za plod.
• Oberemo vse dovolj zrele in tudi prezrele stroke: Stroke, ki so po naših izkušnjah predozoreli in zato pretrdi in nitasti, da bi jih pojedli, moramo prav tako obrati (navadno je to po vrnitvi z dopusta ali po vztrajnem dežju). Če jih ne bomo pobrali, bo rastlina s tvorbo semen izpolnila svoje poslanstvo in ne bo več nastavljala novih cvetov in plodov. Mlade stroke trgamo takrat, ko se nam zdijo najslajši. Nič ni narobe, če kdaj stari odtrgani stroki ostanejo na tleh na gredici – a samo zdravi, obolele stroke odtrgamo in odnesemo z vrta.
• Stroke pod pecljem zlomimo: Nekdaj je veljalo, da stroke oberemo tako, da stroke pod pecljem odlomimo, tako da majhen del ostane na rastlini. Takšno obiranje je namreč hitrejše, saj so peclji bolj zategli kot stroki, z vlečenjem pa rastlino vznemirjamo in z nje otresamo cvetove … Lahko pa seveda peclje režemo s škarjami.

Zakaj ne jemo surovega stročjega fižola

Nikoli ne obiramo mokrega stročjega fižola (velja tudi za druge vrtnine), ker s tem prenašamo bolezni. Foto: Dean clarke/Shutterstock

Česa ne počnemo

• Ne obiramo mokrih rastlin: V poletju vremenskih skrajnosti, vetra, toče, nalivov in sopare v zraku je fižol še občutljivejši na glivične bolezni kor sicer. Zato nikoli ne obiramo mokrega (velja tudi za druge vrtnine), ker  s tem prenašamo bolezni. Ne obiramo torej rastlin, ki se po padavinah še niso povsem posušile, ali po zalivanju. Kako hitro lahko propade fižol, po katerem smo šarili, še preden se je posušil, so v minulih tednih izkusili mnogi. Počrni in propade v nekaj kratkih dneh.
• Ne obiramo v jutranji ali večerni rosi.
• Ne puščamo bolnih in starih strokov na rastlini ali na tleh.

PREBERITE ŠE: Ekskluzivno - Ana Roš Stojan z nami podelila poglavje svoje nove knjige