Stročji fižol: Kaj (še) lahko naredite za boljši pridelek

Ker so domovina fižola dežele Južne Amerike, kjer je veliko zračne vlage, moramo razumeti, da je zanj suh in vroč poletni zrak naporen. Globalno segrevanje Zemljinega ozračja pomeni, da se za gojenje fižola primerne površine nezadržno krčijo, kar vpliva na prehransko in ekonomsko varnost, opozarjajo strokovnjaki FAO, Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo. Zato veliko stavijo na več deset novih sort fižola, odpornega na sušo in vročino, ki jih je razvil Mednarodni center za tropsko kmetijstvo – prenesle naj bi globalni dvig temperatur ozračja za štiri stopinje Celzija.

Resnici na ljubo so tudi na naših vrtovih za veliko težav s fižolom kriva prav vroča in sušna poletja ali pa izmenjavanje vremenskih skrajnosti, zaradi katerih so rastline v stresu.

Si pa velja zapomniti, da so že nekatere običajne, vrtičkarjem znane sorte fižola (npr. blue lake) manj občutljive za sušo. Podobno drži za laški ali turški fižol, ki je bolj odporen tudi proti boleznim, a ga sadimo le, če nam okus njegovega zrnja prija.

Fižol ne cveti v vročini, cvetovi odpadajo

Temperatura: Proti visokim temperaturam žal ne morete ukreniti nič, lahko pa fižol sejete pozneje, saj je v drugem delu poletja nekoliko manj možnosti za vztrajanje dolgih vročinskih valov in suše. Visoke sorte za stročje lahko posejete še sredi junija, nizke pa še do konca avgusta; tudi nekatere sorte za zrnje lahko posejete še do začetka avgusta. Ker jih je na trgu nešteto in se njihove lastnosti razlikujejo, najpoznejši čas setve preverite na semenski vrečici.

Suh in vroč zrak poleti, tudi ponoči, zelo zmanjša možnost za oploditev cvetov, od česar je odvisen pridelek. Neoplojeni cvetovi, včasih tudi zasnove strokov odpadajo.

Namakanje: Delno lahko upad oploditve zmanjšate z rednim namakanjem v vročini. To naj bo nekajkrat na teden do globine tal 20 cm, s čimer boste fižol tudi nekoliko ohladili. Za enakomerno oskrbo z vodo je najboljše kapljično namakanje, izgubo vode preprečuje tudi osipanje rastlin in zastiranje tal. Visoki fižol potrebuje več vode kot nizki, saj zelo hitro raste.

Nekatere sorte fižola ne cveto v dolgem dnevu

Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. V dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka že na začetku poletja. Mnoge sorte zacvetijo šele v sredini avgusta.

Rastline hitreje nastavljajo nove cvetove, če sproti pobiramo mlade stroke. Foto: Ninelittle/Shutterstock Foto:

Fižol je nitast in otrdel

Fižolovi stroki v vročini in suši hitro »olesenijo«. Ne postanejo samo nitasti, temveč na notranji strani stroka naredijo trdo opno. Pri morebitni izbiri na ta pojav »odpornejših« sort upoštevajmo izkušnje sosedov in tudi sami preizkusimo kakšno novost. Ta pojav omilimo z zelo rednim namakanjem in pobiranje čim bolj mladih strokov.

Da bi fižol bolje rodil

Ne glede na vreme vedno velja, da pobiramo stroke sproti, čim bolj mlade, tudi če se jih enkrat ne nabere za ves obrok, saj bodo tako rastline hitreje nastavljale nove cvetove. V hladilniku pa se bodo stroki nekaj dni ohranili sveži in krhki. Nič ni narobe, če imajo stroki rumenih sort na delih še malce zelenkastega nadiha.

Ne obiramo mokrega fižola

V poletju vremenskih skrajnosti, vetra, toče, nalivov in sopare v zraku, je fižol še občutljivejši na glivične bolezni kor sicer. Zato nikoli ne obiramo mokrega (velja tudi za druge vrtnine), ker tako bolezni prenašamo tudi sami. Sicer pa ga ne sejemo bolj na gosto, kot priporočajo navodila na vrečici, da se vlaga na listih čimprej posuši.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Stara jed s stročjim fižolom in krompirjem, ki ne sme potoniti v pozabo