Setveni koledar – avgust 2025

Nestanovitni julij s pogostimi padavinami je poskrbel, da si je večina vrtnin v domačih vrtovih po suši opomogla. Vendar je pred nami še polovica poletja, zagotovil o vremenu pa nimamo. Običajne avgustovske setve zato načrtujmo, ko napoved obeta vsaj kak teden hladnejšega in manj sončnega vremena, da bo kalitev zanesljivejša. Setve motovilca pomaknimo čim bolj na konec avgusta, saj mu tudi običajne poletne temperature povzročajo nevšečnosti – če bo vzklil, je veliko možnosti, da ga bo prizadela pepelasta plesen. In še nečesa ne pozabimo: ne v zelenjavnem, ne v okrasnem vrtu in ne po sadnem drevju ne šarimo, ko so rastline mokre. Če na primer v takem obirate stročji fižol, se utegnete že čez nekaj dni posloviti od počrnelega nasada.

Zelenjavni vrt

Po vrtnarskem koledarju je avgusta čas za setev nekaterih solatnic, korenovk in drugih vrtnin, a se moramo prilagoditi vremenu. Ker v vročini setve pogosto propadejo, prav tako pa ne moremo sejati v razmočena tla, ni mogoče z glavo skozi zid.

Setve: Od solatnic na začetku avgusta sejemo še poletne sorte solate in jesenske sorte radiča, še ves mesec pa radič za rezanje, rukolo in berivko. Če se odločimo za avgustovsko setev motovilca, ga nujno senčimo. Od kapusnic ponovno sejemo tudi zgodnje sorte zelja, prav na začetku meseca še kitajski kupus, do srede meseca pa tudi nadzemno kolerabico. Sejemo tudi repo in črno redkev, okrogli korenček sorte pariški, ki hitro da pridelek, čisto na začetku meseca še nizki fižol, od srede meseca naprej pa grah in špinačo.

Stročjega fižola nikoli ne obirajte, ko so rastline vlažne, saj jih boste najverjetneje okužili s katero od glivičnih bolezni. Foto: Alter-ego/Shutterstock

Avgusta je prst na osončeni gredi lahko tako razgreta, da njena temperatura  presega 30˚C, ko seme slabo ali pa sploh ne kali, zato je treba setve senčiti s kopreno ali več slojev mreže, ki sta na opori dvignjeni vsaj eno ped nad tlemi. Znižali bosta temperaturo in upočasnili izhlapevanje. Druga možnost je, da sejemo v senco visokih rastlin, kot so koruza, visoki fižol in paradižnik. Bližina zastirke bo prav tako nekoliko ohladila tla in zadrževala vlago.

Sajenje: Avgusta sadimo sadike endivije, jesenskega in prezimnega radiča, poznega zelja in kolerabe, kitajskega kapusa, sladkega komarčka, pa tudi prezimnih sort pora. Ponovno lahko posadimo tudi ljubljansko ledenko. 

Tudi s sajenjem sadik počakajmo na čas, ko vročina za nekaj dni popusti. Po padavinah posadimo sadike takrat, ko se prst ne lepi več na orodje. Za sadike naredimo jamice, ki jih najprej zalijemo, posadimo sadike in na koncu zalijemo še vso gredico. Na presajanje so bolj odporne sadike s koreninsko grudo kot puljene sadike. Takoj po sajenju tla okrog rastlin zakrijemo z zastirko iz trave, slame, rastlinskih ostankov, porezanih trajnic ipd. Pomembno je, da sadike redno zalivamo, saj je neenakomerna oskrba z vodo zanje stres, ki pospešuje uhajanje v cvet. Tudi sadike lahko senčimo, kot smo zgoraj opisali pri setvah (»strešica« naj ne sega do tal, da je pod njo zračno).

Sadovnjak

Poletno delo v sadovnjaku ni samo obiranje pridelka. Po izraziti suši v začetku poletja so padavine poskrbele, da si je drevje kolikor toliko opomoglo. Potrebe po zalivanju v drugi polovici avgusta sicer ne moremo predvideti, vseeno pa velja opozoriti na mlade sadike sadnega drevja, jagodičevja in aktinidije, ki še nimajo globokih korenin. V suši ji namreč tedensko zalivamo in okoli debla namestimo organsko zastirko, če tega še nismo storili.

Priporočljivo je pregledovati drevesa in odstraniti nagnite ali od sonca opečene plodove, da gniloba ne okuži še drugih. Če so veje obtežene s sadeži, jih podpremo z rogovilami, da se ne bi zlomile. Sadnih rastlin avgusta ne dognojujemo več z dušikovimi gnojili, saj bi povzročili bujno rast poganjkov, ki pa se do zime ne bi utegnili dovolj utrditi.

Če bomo na novo zasadili jagode iz domačih ali kupljenih sadik, naredimo to čimprej avgusta, saj je zaželeno, da se do zime čim globlje ukoreninijo. Tudi jagode bodo hvaležne za zastirko. V malinovih nasadih moramo biti pozorni na znake malinove sušice, ki povzroča sušenje rozg: ne samo tistih pri dvakrat rodnih malinah, ki so zgodaj poleti že dale pridelek, temveč tudi novih, ki plodove šele nastavljajo. Vse poganjke, ki so odrodili, pa tudi tiste, ki kažejo znamenja omenjene glivične bolezni, je treba čim prej odrezati do tal, odnesti iz vrta ali sežgati.

Cepiče za poletno cepljenje sadnega drevja naberemo tik pred cepljenjem. Foto: Leon Vidic

Pomembno avgustovsko opravilo v sadovnjaku je cepljenje – na speče oko, pravijo sadjarji. Tehniki, ki predeta v poštev, se imenujeta ploščičasta okulacija (v prvi polovici avgusta) in T-okulacija (v drugi polovici meseca). Cepiče naberemo tik pred cepljenjem, seveda pa pri tem opravilu izpustimo vroče in vetrovne dni (izsuševanje poganjkov).

Okrasni vrt

Za mnoge okrasne rastline so poletni meseci z visokimi temperaturami in neurji naporni, zato ne smemo pozabiti na redno, enakomerno zalivanje zjutraj ali zvečer in redno dognojevanje. Tako okrasnim kot drugim rastlinam v primeru toče pomagamo tako, da jih, potem ko obrežemo poškodovane dele, poškropimo z izdelki iz alg, ki vsebujejo aminokislinske in vitaminske komplekse. Enako pomoč uporabimo tudi pri poškodovanih ali drugim stresnim razmeram izpostavljenih vrtninah. Okrasne rastline na vročem poletnem soncu zalivamo z gnojilom, ki vsebuje več kalija (za krepitev) kot dušika (za rast).

Sezonske zasaditve v koritih nam bodo rastle dalj v jesen, če bomo redno odstranjevali odcvetele cvetove. V tem mesecu lahko še vedno sejemo dveletnice, če smo to naredili bolj zgodaj, pa jih lahko že presadimo na stalno mesto.

Če zelo pohitimo, lahko še posadimo čebulnice, ki bodo zacvetele jeseni (npr. ciklame), za vse spomladi cvetoče, kot so tulipani, narcise, zvončki, hrušice, spomladanski žafran, hiacinte, luki, pa s saditvijo počakajmo konec meseca. Konec poletja lahko sadimo trajnice, ki smo jih kupili v lončkih, vendar raje počakajmo, dokler najhujša vročina ne popusti (velja tudi za delitev trajnic). Na novo posajenih ne pozabimo redno zalivati.

Visoke dalije potrebujejo oporo, da jih ne bi težki mokri cvetovi ob dežju potegnili k tlom. Foto: Peter Turner Photography/Shutterstock

Avgusta lahko delimo bradate perunike, maslenice, trajni mak, proti koncu meseca ali septembra pa potonike. Vendar moramo biti pripravljeni, da bodo slednje morda ponovno cvetele šele čez dve leti, saj so silno občutljive na presajanje. Sadimo lahko tudi žive meje iz iglavcev in okrasne iglavce. Še vedno obrezujemo žive meje.

Avgusta cepimo vrtnice, zanje sta primerni tehniki ploščičasta okulacija in T-okulkacija, ki se uporabljata tudi v sadjarstvu. Postopek je zelo podoben, razlikuje se le mesto na podlagi, kjer cepimo vrtnico. Vzgojitelji sadik rožnih grmov podlage najpogosteje cepijo na koreninskem vratu, vsaj nekaj centimetrov pod zemljo.

V času visokih poletnih temperatur moramo posebno skrb posvetiti vrtni trati. Če ni padavin, jo moramo zalivati v večernem času, zadostuje obilno dvakrat tedensko, kosimo pa jo na višino okrog 5 cm, da ne bi porezanih bilk požgalo sonce. Od konca avgusta do srede oktobra, če bo jesen topla, bomo lahko trato posejali na novo, je pa priporočljivo podlago pripraviti nekaj tednov prej. Ni pomembno samo, da se na novo nasuta ali prekopana zemlja usede, temveč bodo v tem času tudi pognali pleveli, ki jih bomo lahko pred setvijo populili.