Ker za zdaj na vidiku ni kakšne blage, kaj šele očitnejše ohladitve, se septembrskih setev lotimo s premislekom. Resda bi bil čas za setev motovilca, če bi ga radi uživali že to jesen, a najprej poskrbimo, da semenu ne bo pretoplo. Gredo takoj po setvi prekrijemo z olistanim vejevjem, ki jo bo senčilo, in zberemo prostor zanjo kje za visokim paradižnikom ali fižolom. S setvijo zimske solate počakajmo vsaj do srede meseca, če ne bo pretoplo, saj ni mišljeno, da bi zimo dočakala velika.
Preden začnete na gredice sejati solatnice, kot so motovilec, rukvica, hitro rastoče kitajske križnice, zimska solata in špinača, torej vrtnine, ki jih po izročilu povezujemo s septembrom, lahko še vedno poskrbite za radič in endivijo. Če ste med tistimi, ki sta jim avgustovska vročina in počitniška odsotnost preprečili, da bi posejal ali posadil ti vrtnini – nekaj malega časa še imate. Za setev, z izjemo radiča tržaškega solatnika za rezanje, je zelo pozno, a v prvi polovici septembra še lahko posadite sadike endivije in radiča. Preskrbite si močne, zdrave, nikar takšnih, ki so že pri pridelovalcih zastarale. To se kaže po vijoličnorožnatem nadihu na listih. Tudi pri sortah radičev, ki se z zorenjem obarvajo rdeče, morajo imeti sadike sveže zelene liste. Zastarane sadike namreč zelo dolgo ne napredujejo, saj je njihova rast zaradi neugodnih razmer zastala, medtem ko dobre sadike v tem času zelo hitro naredijo listno maso. Od jesenskih radičev raje izberite tiste s krajšo rastno dobo, kot so štrucar, castelfranco ali palla rossa z nižjimi številkami ob imenu (2 ali 3), saj to pomeni, da sorta hitro dozori.
Motovilcu k hitri kalitvi pomagajte tako, da zasenčite gredico, na katero ste ga posejali, saj v vročini slabo kali, in res redno skrbite, da je zemlja vedno vlažna. Hitreje bo napredoval, če bo posejan v vrste, da boste lahko tla med njim rahljali. Sicer pa v intervalih posejte rukolo, kitajske križnice za solato in v šele v drugi polovici septembra prvič zimsko solato za pomlad. To so namreč sorte, ki bodo prezimile na prostem: zimska rjavka, nansen, posavka, vegorka in bistra. Izkušeni vrtičkarji jih potem sejejo še enkrat do srede oktobra.
Lahko tudi ponovno posejete špinačo, redkvico, na začetku meseca tudi grah. Septembra se obnesejo setve stoletne čebule, za setev majskega srebrnjaka pa je pozno, vendar ga lahko konec septembra začnete saditi s čebulčkom. Za sajenje česna pa je skoraj dva meseca prezgodaj.
Če imate radi črno redkev in vam kdo odstopi sadike, jih v tem času lahko presadite na svoj vrt.
Zaporedje starih slovenskih imen za mesece dela mnogim izmed nas težave, za kimavec (tudi kimovec) pa sem skoraj prepričana, da ne povzroča težav. Od kod drugod naj bi beseda prihajala kot iz sadovnjaka! Veje sadnega drevja so septembra polne sadežev, in če se posmukamo obnje, kar ne nehajo prikimavati. Dobrodošlo bi bilo, če bi nas ime že tedne prej spomnilo, da je treba obložene veje sadnih dreves podpreti, da se ne zlomijo. Ne le sadeži, obtežitev lahko kritično poveča tudi septembrski naliv.
Ko septembra nabiramo sadje za ozimnico (predvsem jabolka in hruške), naj sadeže že krasi za sorto značilna obarvanost, saj se ta v kleti ali hladilnici ne bo več okrepila. Kak sadež prej poskusimo, na otip mora biti še trden, okus pa že harmoničen. Ob obiranju letine lahko iz krošnje drevesa izrežemo nekaj odvečnih vej, kar pripomore k dozorevanju lesa pred zimo in koristi oblikovanju cvetnih brstov za prihodnje leto.
Če imamo dvakrat rodne maline, jih bomo lahko obirali še dolgo v jesen, tiste poganjke, ki so odrodili spomladi, pa pri tleh odrežemo. Zlahka jih bomo razpoznali, nimajo cvetnega nastavka, barva listov pa že prehaja v rumeno, če se niso rozge že v celoti posušile. S čimprejšnjim izrezovanjem bomo poskrbeli, da bodo maline bolj zdrave. Poganjke, ki rodijo zdaj jeseni, bomo porezali, ko bodo odrodili – odrezali bomo samo tisti del vrha, ki je bil obrasel s stranskimi rodnimi vejicami.
Septembra je idealen čas, da zasejemo novo trato ali obstoječo dosejemo. Takrat z nje odstranimo tudi plevel. Sicer pa v tem času obstoječe trate ne gnojimo več z dušikovimi gnojili, ki spodbujajo rast, temveč s takšnimi, ki imajo več fosforja in kalija in ki travo pred zimo okrepijo.
Ta mesec začnemo saditi okrasne čebulnice, ki bodo cvete spomladi (cesarske tulipane, tulipane, narcise, zvončke, spomladanski žafran, hrušice, hijacinte, holandske perunike ...), poberemo dozorela semena cvetic in potaknemo vršičke balkonskega cvetja, ki bi ga radi razmnožili. Potikamo tudi poganjke okrasnih grmovnic, pololesenelih zeliščnih grmovnic in vrtnic.
September je primeren za sajenje novih ter delitev in presajanje obstoječih trajnic. Večino trajnic lahko presajamo tako spomladi kot jeseni, samo jesensko presajanje pa ustreza potonikam, telohom, orientalskim makom in bradatim perunikam (te lahko presadimo že poleti po cvetenju). Sadimo jih zgodaj jeseni, da se bodo do zime dobro ukoreninile. Z izjemo trajnic, ki jih bomo razsajali, drugim ne porežemo nadzemnih delov, odstranimo le poškodovane dele, saj so mnoge zanimive tudi pozno jeseni in pozimi s svojo suho silhueto.
V tem času lahko sadimo zimzelene grmovnice, kot so rododendroni in azaleje, iglavci in zimzelene žive meje, medtem ko listopadno drevje in grmovje sadimo novembra.